Družina Fras v Prekmurju in v Destrniku vabi v preteklost

Družina Fras, ki živi v Destrniku, le nekaj kilometrov od najstarejšega mesta v Sloveniji, Ptuja, spoštuje kulturno dediščino prednikov. Leta 2009 so v Prekmurju kupili panonsko hišo, staro več kot 150 let, ki jo je zob časa močno načel. Domačijo so temeljito obnovili in jo poimenovali Balajceva domačija po paru, ki je na domačiji živel v 19. stoletju. Domačija stoji v idilični vasici Čikečka vas blizu madžarske meje, kjer se prekmurske ravnice začnejo dvigovati v goričke griče. Najprej so domačijo uporabljali sami za preživljanje prostih dni. Že štiri leta pa v tej hiški, ki bi ji lahko rekli kar muzej, preživljajo počitnice gostje iz Slovenije in tujine.

Sedemletna obnova Hiše ob gozdu

Prav obnovljena Balajceva domačija je verjetno vplivala na odločitev Elizabetine tete, da ji je zapustila slovenjegoriško hišo, ki sta jo Elizabetin dedek in babica v okolici Destrnika zgradila po drugi svetovni vojni. Sedem let sta zakonca Fras obnavljala domačijo. "Za obnovo je najbolj zaslužen mož Milan, ki zna poprijeti za vsako delo. Veliko so nama pomagali najini otroci, sorodniki in prijatelji," opiše Elizabeta Fras. O vsakem kotičku v hiši sta temeljito premislila in jo obnovila v rustikalnem stilu, zato je danes pravi magnet za tuje goste. Nadeli so ji pravljično ime Hiša ob gozdu, saj domačija stoji v zavetju gozda, ravno prav oddaljena od prometne ceste.

Letos so počitniške dni izkoristili za izvedbo poletnega tabora za otroke. Poleg občutja življenja v času naših dedkov in babic so otrokom pripravili še druga doživetja. "S kolesi smo se odpravili v Trnovsko vas in si ogledali obnovljeno s slamo krito Simoničevo domačijo. S traktorjem smo se odpeljali do bližnjega parka prostoživečih živali v Destrniku in obiskali veliko kmetijo družine Žampa. Tako smo opazovali redke živalske vrste, ptice, ki smo jih doslej videli le na fotografijah v knjigah. Na Žampovi kmetiji smo pri delu opazovali robota, ki je molzel kravo, krmil živali in čistil hlev, ter božali krave in teličke. Z otroki smo skupaj pekli potičke, kruh, pecivo, izdelovali angelčke iz ličja, jahali, razigranost pa potešili med vodnimi igrami in iskanjem zaklada. Ob tem so se otroci osvežili v bazenu in jacuzziju, ki sta na domačiji. Otroci so vsak dan luščili in mleli koruzo ter hranili živali, tako kot so nekoč to počeli naši dedki in babice."

Turistični kmetiji dodajajo savno

Najbolj so otroke navdušili piščančki. "Po vsaki vrnitvi z dnevnega izleta so otroci najprej preverili, kako so naši piščančki. Opazovali in hranili so tudi race, konje, kokoši, kozo, zajca, se podili za mačkami okrog hiše in si spoštljivo ogledovali našega čuvaja psa Rikota." Letos so gostom v Hiši ob gozdu pričeli ponujati zajtrke in spremenili nastanitev v turistično kmetijo, v jeseni ponudbo dopolnjujejo s savno. Elizabeta Fras je postala nova turistična vodnica po mitrejih in Ptuju. Načrtov jim ne bo zmanjkalo. "Za delo poprimemo vsi, tudi najmlajša hči Manca. Včasih pomagata tudi starejša otroka, Saša in Florjan. Kadar pa odidemo na dopust, priskočita na pomoč in poskrbita za naše živali soseda Marjana in Franc," so Frasovi ponosni na dobre medsosedske odnose.

Domačiji sta si podobni, a ima vsaka svoje prednosti. Na Balajcevi domačiji je okolje drugačno, prostrana ravnica, skoraj brez prometa, ki omogoča kolesarjenje. Mogoče si je sposoditi njihova kolesa, se preizkusiti v ribolovu, na domačiji so uredili celo zipline (spust z jeklenico). Tudi tam je krušna peč, pred hišo je kurišče. "Tako v Prekmurju kot na Štajerskem skušamo pričarati utrip življenja naših babic. Najinim otrokom in vnukom, ki jih bo v jeseni že pet, skušava vzbuditi spoštovanje do kulturne dediščine naših prednikov. Dobro ohranjeno pohištvo in stavbe izpred več kot 100 let že težko najdemo," je še dejala Elizabeta Fras, ki verjame, da je mnogo modrosti naših starih staršev uporabnih v sodobnosti, prav tako je mnogo predmetov, ki jih danes imenujemo starinski in jih vse prehitro zavržemo.