Slavica Pičerko Peklar
Da je ptujski grad zaščitna in največja blagovna znamka mesta in njegove okolice, je prepričan dr. Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož (PMPO): "Pravzaprav lahko o njem govorimo le v superlativih, saj je eden največjih, najmogočnejših, najstarejših, najlepših in najbolj obiskanih gradov na Slovenskem. Je pa res, da ostaja izjemen potencial grajskega kompleksa neizkoriščen."
Potekajo obnovitvena dela na zahodnem grajskem stolpu. Kaj se dela in kdo obnovo financira?
"Poteka sanacija strehe na zahodnem stolpu, kar financira ministrstvo za kulturo. Stolp je trenutno brez funkcije, v njegovem pritličju so do lani gostovali radioamaterji. Pred novo namembnostjo in vsebinami je potrebna ustrezna sanacija, močno poškodovana je stenska konstrukcija, poskrbeti bo treba še za tla. Dotrajano je tudi kamnito baročno stopnišče, poškodovana je zasteklitev oken."
Eden od ključnih ciljev ostaja arheološko razstavišče. Kako kaže?
"Mestna strokovna komisija je pripravila projektno nalogo za celostno rešitev na Muzejskem trgu. Ker je ministrstvo za kulturo bolj naklonjeno vlaganju v objekte v svoji lasti in ne v novogradnje, smo pripravili projektni nalogi za ureditev grajske žitnice za namene arheologije in za arheološki depo odprtega tipa, kjer bomo že v prihodnjem letu tudi javnosti predstavili trenutno neustrezno hranjenih eksponatov - kamnitih rimskih, srednjeveških in novoveških spomenikov. Celostno rešitev tako mi kot mestna občina povezujemo z zakonom o kulturnem evru, žal pa za zdaj nimamo informacije, ali ministrstvo še vedno razmišlja o morebitni sanaciji grajske žitnice, saj se kot prostor, namenjen arheologiji, omenja tudi Dominikanski samostan, ki čaka na naslednjo fazo sanacije."
Letos bomo po obiskanosti in prihodkih na približno 40 odstotkih lanskega leta
Po porušitvi nekdanje polnilnice na Muzejskem trgu bo tam torej zaživel arheološki depo na prostem?
"Da, to vidim kot prvo fazo v okviru celostnega reševanja arheološke problematike. Projekt vodi MO Ptuj, izvajalec za arhitekturno rešitev je že znan in v proračunu za naslednje leto so za depo predvidena sredstva. Prav tako poteka restavriranje kamnitih eksponatov, ki so trenutno neustrezno hranjeni, za kar sta denar zagotovila ministrstvo za kulturo in MO Ptuj. Kar zadeva arheologijo, velja kot pozitivno izpostaviti tudi prezentacijo originala petega mitreja v hotelu Mitra, sanacijo tretjega mitreja, razstavo Osrčje Petovione v prostorih konjušnice na ptujskem gradu, ki bo na ogled vsaj še do poletja 2021, in ne nazadnje nedavni mednarodni simpozij Petoviona in njen ager, ki je naletel na izjemen odziv tako naše kot tudi mednarodne strokovne javnosti."
Zadnja leta opozarjate na težave s financiranjem muzejske dejavnosti. Kakšna je shema vašega financiranja?
"Soustanoviteljice PMPO so MO Ptuj in občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Večinski, približno 80-odstotni financer muzeja je država, ki je tudi lastnica grajskega kompleksa. V začetku leta 2019 je Občina Središče ob Dravi prenehala financirati svoj delež, kar do danes pomeni 34 tisoč evrov. Primer je pristal na pristojnem sodišču, kar pa nikakor ni rešitev, saj si želimo dobro sodelovati z vsemi in v prvi vrsti kvalitetno opravljati svoje strokovno delo. Muzej soustanovitelje redno poziva k resnejšemu pristopu in k rešitvi nastalega položaja."
Kako so letošnje izredne razmere in epidemija vplivale na vaše delovanje? Kolikšen obisk ste imeli?
"Po sprostitvi ukrepov konec aprila smo muzej za obiskovalce ponovno odprli v začetku maja. Izpad prihodkov od vstopnine in tržne dejavnosti je letos velik. Glede na isto obdobje 2019 smo bili glede na prihodke v letošnjem maju na petih odstotkih, v juniju pa na 15 odstotkih lanske vrednosti. Julija in avgusta smo beležili boljši obisk, avgusta smo prišli do 52 odstotkov lanske vrednosti in septembra na 60 odstotkov. Konec oktobra smo muzej ponovno zaprli za javnost. Kar zadeva obiskanost zbirk na ptujskem gradu, bomo letos po obiskanosti in prihodkih na približno 40 odstotkih lanskega leta. Novi virus je realnost, najverjetneje bo še nekaj časa del vsakdana, določena previdnost in ukrepi bodo zagotovo prisotni tudi prihodnje leto, a pozitivno je, da smo v poletnih mesecih ponovno zaznali več obiskovalcev, tudi tujih. Glede na razmere smo poskrbeli, da lahko obiskovalci naš muzej obiščejo tudi virtualno."
Jeseni ste izdali monografijo umetnost Ptuja in ptujski umetniki, nagovarja tudi vaš koledar. Kako je bilo to leto z vašo predstavitvijo umetnosti?
"Res je, ponovno smo izdali lep in vsebinsko bogat zbornik in pred dnevi še prav poseben koledar. Poskušali smo narediti kar največ, sta pa zaradi odpovedi gostitelja odpadli predvideni gostovanji naših razstav, od katerih bo ena realizirana v letu 2021. Tudi kar zadeva vzdrževalna dela in investicije letošnje leto končujemo kar zadovoljni, saj je bila pomlad resnično neobetavna. Še posebno ponosni smo na odkup Pregljevih tapiserij in viole Maksimilijana Skalarja, na prenovljeno in posodobljeno zbirko glasbil, na že omenjeno sanacijo strehe zahodnega grajskega stolpa in menjavo lesenih oken na Romanskem palaciju."
Tudi javno-zasebna partnerstva
Obiskovalec ptujskega gradu nima možnosti celostnega doživetja stavbne kompleksnosti grajskega griča. Veliko si obetamo od konservatorskega načrta, ki se še dopolnjuje, a je temelj za sistematičen pristop, ovrednotenje posameznih sestavin in za usmeritve pri nadaljnjih posegih v spomenik državnega pomena. Rešitev vidim tudi v javno-zasebnih partnerstvih in v aktivnejšem sodelovanju teh dveh sektorjev na področju kulturne dediščine.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
