Lovci opozarjajo: Travišča in grmišča so pomembno zatočišče za živali, zato previdnost pri kurjenju, oranju

Marjan Toš
24.04.2021 05:00
Ene zadnjih oaz za živali, zlasti za fazane, v Zgornji Ščavnici ni več, ker je lastnik zemljišče preoral. Revirski lovec razočaran opozarja na narejeno škodo.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Lovec Marjan Merklin 
Marjan Toš

Kakor je že v navadi, so tudi to pomlad mnoga grmišča in žive meje pogoltnili ognjeni zublji. Še več, posekane so bile tudi še tako rekoč zadnje remize za malo divjad, ki resnično in dobesedno izgublja tla pod nogami. Zgodba se ponavlja iz pomladi v pomlad, lovci skupaj z naravovarstveniki zgolj nejevoljno opozarjajo na posledice škodljivega ravnanja v naravnem okolju. Očitno zaman, saj vedno znova le poslušajo prazne obljube in nemo spremljajo, kako se vse skupaj spreminja v golo, pusto kmetijsko pokrajino.

"Z naravo se tako ne ravna"

Žalostno usodo je doživela tudi ena še zadnjih remiz oziroma grmišč za fazane v Lovski družini (LD) Sveta Ana v Slovenskih goricah na območju revirja Bačkova ob reki Ščavnici. Kot nam je povedal in pokazal tamkajšnji dolgoletni revirni lovec Marjan Merklin, je bila remiza povsem uničena, vse grmovnice posekane in celotna površina globoko preorana.

Najbolj pa ga žalosti, da je bilo skupaj z remizo uničeno tudi krmišče za fazane, v katerem je dolga leta, zimo za zimo, hranil fazane s koruzo, pšenico in senenim drobirjem. Ta je bil tako rekoč edini predel v njihovem lovišču, kjer je še živelo nekaj fazanov. Najbolj pa ga žalosti, da je remizo v Bačkovi ob reki Ščavnici, ki je bila zadnja oaza za poljsko divjad v tem delu lovšča LD Sveta Ana, uničil nihče drug kot – lovec iz sosednje LD Benedikt. Kot da sam ne bi poznal zdaj res že kritičnih razmer za ohranitev male divjadi v naravnem okolju, se je ob našem obisku čudil lovec Merklin: "Kdor uničuje naravo, uničuje samega sebe. Z naravo se tako pač ne ravna."

Marjan Merklin pri preoranem grmišču Foto: Marjan Toš
Marjan Toš

Naj ob tem zapišemo, da je vloga naravnih remiz v okolju izjemnega pomena ne samo za divjad, pač pa so zaščita za mnogo drugih živalskih vrst. Mnogi ugledni kmetijski strokovnjaki in ekologi opozarjajo, da so mejice zakladnica življenja v kmetijski krajini in so tudi njeni gradniki. Številne vrste prosto živečih živali, ​kot so npr. sesalci, ptice, metulji, vešče in druge žuželke, travniške kače, polži, hrošči, pajki, drugi nevretenčarji, lišaji, glive, so zelo odvisne od mejic (to so ob robovih kmetijskih zemljišč, rekah in potokih različno široki pasovi drevja in grmovja). Ker te pomenijo habitat za ptice in žuželke, imajo pomembno vlogo pri opraševanju kmetijskih rastlin, prav tako zagotavljajo biološko varstvo škodljivcev.

Mejice za biotsko raznovrstnost

Pomembno vlogo imajo tudi pri regulaciji preskrbe posevkov z vodo in ščitijo tla pred vetrno in vodno erozijo. V mejicah lahko najdemo redke rastlinske vrste, veliko plodonosnih rastlin (npr. kostanj, leska, robide, gozdne jagode) in tudi zdravilnih zeli. Ker mejice prispevajo k biotski raznovrstnosti in krajinski pestrosti, pozitivno pa vplivajo tudi na kmetovanje, jih je vredno ohranjati. Da ne govorimo o vlogi in pomenu živih mej in ostankih nekdanjih naravnih remiz. V kmetijski pokrajini se tudi ne bi smelo zmanjševati gozdnatosti, površin živih mej, omejkov in celo posameznih dreves, pripominjajo ekologi in gozdarski strokovnjaki. Lovci so njihove podpore zelo veseli, a so nemočni, ko se v praksi dogaja drugače. Sploh pa je res čudno, da so v zeleni bratovščini takšni, ki jim je važnejši pohlep po nepomembnih površinah kot pa dolgoročno ohranjanje narave.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta