Pred leti so na Občini Lovrenc na Pohorju prejeli predlog skupine občanov, da se pokojni novinar in publicist Drago Vresnik razglasi za častnega občana. Občinska komisija za priznanja je na podlagi pravilnika presodila, da zaradi časovne oddaljenosti, od Vresnikove smrti so namreč minila že tri desetletja, težko ocenjuje njegov vpliv na prepoznavnost in razvoj občine. So pa člani komisije bili enotnega mnenja, da bi bilo vredno ohraniti spomin na enega najbolj plodovitih avtorjev in vseh drugih piscev te pohorske kotline.
Enota Mariborske knjižnice v Lovrencu je tako to pomlad postala bogatejša za Lovrenško polico, poseben knjižni regal, kjer so zbrana knjižna dela Lovrenčanov in vsa druga literatura, povezana s krajem in širšo občino. Zbrana so dela častnih občanov Antonije Bernard in Franca Verovnika, poezija Olge Kasjak, Manje Sgerm in Jožeta Beigota, proza Frančka Pušnika in Roka Beigota, zborniki lovrenške šole in društev, diplomska dela iz zgodovine Lovrenca in poleg Vresnikovih še druge publikacije. Zbirka še zdaleč ne vsebuje vseh del, si pa knjižnica in občina prizadevata, da bi s širjenjem vesti o tej lokalni posebnosti izvedeli v bližnji in daljni okolici ter bi tako pridobili v dar čim več zanimivih z Lovrencem povezanih publikacij, ki jih v Mariborski knjižnici še nimajo.
Po delu Jezernik se imenuje lovrenška prireditev
Nekatere Vresnikove knjige so bile v Lovrencu že doslej, druge so pridobili s prerazporeditvijo iz drugih enot Mariborske knjižnice, do redkejših izvodov njegovih del skušajo priti iz drugih knjižnic in z iskanjem po antikvariatih. Vresnik je bil zelo plodovit pisec, ki je začel po vojni objavljati v partizanskih listih in vojaških glasilih, kasneje pa v številnih časopisih, kot so Slovenski poročevalec, Ljudska pravica, Večer, Delo in drugi, bil je odgovorni urednik revije Mladina. Marsikdo se spomni njegovih humorističnih in kritičnih besedil, ki jih je v Mariborskem feljtonu na Radiu Maribor interpretiral Arnold Tovornik. Bogata so tudi njegova literarna dela, ki obsegajo vse od pravljic, mladinskih povesti, domačijske pripovedi do romana in avtobiografskega dela Na begu, za katero je dobil Kajuhovo nagrado. Kot urednik in avtor je sodeloval v več zgodovinsko-publicističnih delih o drugi svetovni vojni. Morda njegovo najbolj znano delo je pravljica Jezernik, ki je izšla po njegovi smrti, in po Jezerniku se imenujejo vsakoletne prireditve Jezernikovi dnevi v Lovrencu na Pohorju. (mbe)
