Vodja Mrežnega podjetniškega inkubatorja (MPI), ki deluje na območju občin Sveti Tomaž, Središče ob Dravi in Ormož, je Polona Kukovec Lakota. Štiri ure na dan je zaposlena kot direktorica MPI in štiri kot strokovna sodelavka v Razvojno-raziskovalnem centru, v katerega se je pred kratkim preoblikovala Javna raziskovalna agencija (Jara). Podjetniški inkubator v Ormožu deluje od leta 2011 in je avgusta letos praznoval deset let.
"Vodenje inkubatorja sem prevzela leta 2018. Ustanovljen je bil, da bi ustvarili podporno okolje za razvoj podjetništva. Pomagamo potencialnim podjetnikom z zanimivimi poslovnimi idejami, novonastalim podjetjem, ki potrebujejo strokovno podporo ali ugodnejše poslovne prostore, že delujočim podjetjem pa nudimo svetovalno, informacijsko, izobraževalno in prostorsko pomoč. Pa tudi mladim, ki želijo pridobivati podjetniška znanja, razvijati podjetniške veščine in pridobivati izkušnje," pravi direktorica MPI.
Zagnali 26 podjetij
Podjetniško pot je doslej v inkubatorju začelo 26 podjetij. Sogovornico veseli, da se je v zadnjih treh letih pridružilo dvanajst mladih podjetij: "Kar potrjuje, da si mladi želijo po svoji lastni poti in hkrati tudi ostati v domačem okolju. Samo v letu 2020 so podjetniki, vključeni v MPI Ormož, skupno zaposlovali 26 oseb."
Najuspešnejše podjetje v inkubatorju je po njeni oceni Center ponovne uporabe, ki je kot prvo socialno podjetje v Sloveniji pot začel prav v ormoškem MPI. Njihovo vodilo je, da uporabljajo le tisto, kar že obstaja. Zavedajo se, da je najdragocenejše, kar lahko storimo z odvečnim materialom ali izdelki, da jih znova uporabimo po njihovi življenjski dobi tako, da jih spremenimo v nove izdelke. Tako se ohranjajo naravni viri in zmanjšujejo emisije. Med ostalimi uspešnimi podjetji omeni še Glowen, ki se je MPI pridružil lani. "Podjetje se ukvarja s konstruiranjem in izdelavo prenosnih krušnih peči za peko pic. Obenem sodelujejo na dogodkih s svojim food truckom. Njihova peč za pice je unikatna in ima dodano vrednost, saj se od drugih razlikuje po tem, da ponuja izkušnjo tradicionalne krušne peči, po kateri hrepeni večina uporabnikov, a je neprimerljivo bolj učinkovita, odlikujejo jo tudi preprostost uporabe, mobilnost in dostopnost. Komora peči Glowen je trenutno edina na svetu, ki jo lahko razstavimo in dvignemo od glavnega dela, šamotne plošče, in po vseh testih kurjenja, polivanja z vodo še vedno ohrani svojo obliko."
Tudi podjetje Highfly, Davida Vukoviča in Barbare Zadravec, ki smo ga v Večeru že predstavili, je med uspešnicami inkubatorja. Ukvarja se z razvojem inovativnega električnega plovila (e-foila) Flying Rodeo, ki se dvigne do 60 centimetrov nad gladino vode, doseže do 55 kilometrov na uro in je okolju prijazno, saj ne proizvaja hrupa, valov in emisij, zato ga je mogoče uporabljati na kateri koli vodni površini. Nastal je iz potrebe po uživanju na vodi, ne da bi bilo treba čakati primerne vremenske razmere in se voziti kilometre daleč, da bi našli primerno lokacijo za lovljenje vetra in s tem uživanja v zmajarstvu na vodi. Namenjen je tudi adrenalinskim entuziastom, ki so okoljsko ozaveščeni in pri svojih užitkih ohranjajo naravo čisto.
Kot eno najuspešnejših sogovornica omeni še podjetje Pesjanarka Špele Horvat, ki ponuja ročno izdelane predmete za hišne ljubljenčke in njihove lastnike: "Unikatnost, dober dizajn in uporabnost so prepoznali že mnogi kupci in trgovci. Čeprav je podjetje na trgu komaj dobro leto, kupci prihajajo tudi iz drugih držav EU, prav tako je Špeli uspelo njene produkte plasirati v več butičnih trgovin za male živali v Sloveniji."
O vstopu komisija
Da bi se vključili v inkubator, morajo kandidati v postopek preinkubacije, kjer skupaj razvijejo zamisel do te mere, da je pripravljena na trg. Najdejo jim ustrezno pravno obliko in po registraciji podjetja so lahko v MPI do pet let. Vendar jih poleg vloge in poslovnega načrta čaka še nastop pred komisijo, ki odloči o sprejemu.
"Glede na to, da se nam je od lani pridružilo sedem mladih podjetnikov, menim, da so odkrili priložnost za razvoj svojih idej na samostojni poti. Zanje pripravljamo delavnice in izobraževanja o aktualnih podjetniških temah, sofinanciramo jim poslovne prostore, individualno jim pomagamo pri promociji in povezovanju," navaja sogovornica in doda še, da so samo letos opravili več kot 180 mentorskih in svetovalnih ur.
Člani inkubatorja se učijo tudi drug od drugega
Prepričana je, da ne gre le za usluge, temveč je MPI tudi mesto, kjer si vsi med seboj pomagajo: "Je okolje, ki je prežeto s pozitivno energijo in kolegialnostjo. Čeprav lahko podjetniki ostanejo do pet let, lahko iz prve roke povem, da tudi po vseh teh letih sodelujemo, si vzajemno pomagamo in ostajamo v stiku. In to je bistvo inkubatorja, da tam spoznaš svoje podjetniške kolege, ki so prehodili enako pot kot ti, si z njimi skupaj zrastel in naredil prve podjetniške korake. In taka prijateljstva in partnerstva ostanejo za vedno."
Sogovornica pravi, da so ravno mladi tisti, ki bodo v prihodnosti oblikovali razvoj ormoškega območja. Poudarja, da pri delu inkubatorja pomagajo mnogi: "Brez podpore občin ne bi šlo, a tudi javni zavodi med sabo zelo dobro sodelujemo in spodbujamo mlade. Vzpostavili smo pristno sodelovanje in smo zelo povezani, za kar se lahko zahvalim ormoškim ustanovam, kot so osnovna šola, ljudska univerza z mladinskim centrom, Razvojno-raziskovalni center ter območna obrtno-podjetniška zbornica." Med podporami, ki jih izvajajo občine, sogovornica pozdravlja primerne pogoje za razvoj gospodarstva v komunalno urejenem poslovnem območju: "Komunalno urejajo Ekonomsko-poslovno cono Ormož, njen severni in južni del, skupaj 20,6 hektarja površin, kar bo omogočilo lažji razvoj gospodarstva."
Že v osnovni šoli
Podjetništvo kot možnost vstopa na trg kaže predstaviti že mlajšim generacijam in na tem graditi. K razvoju podjetniške miselnosti med mladimi veliko prispeva Osnovna šola Ormož, saj svoje učence spodbuja na področju podjetništva, organizira delavnice in šolska tekmovanja. Polona Kukovec Lakota sodeluje na njih in pravi, da jo potenciali mladih vedno znova navdušijo, saj razmišljajo zelo podjetniško in odraslo.
Od države pričakuje, da bo v problemskih obmejnih območjih namenila več denarja za razvoj podpornih podjetniških ustanov, kot so inkubatorji in tehnološki parki: "Zavedati se moramo, da so to večinoma podeželska območja z razpršeno poselitvijo, kjer je razvoj novega podjetja še toliko težji. Začetniki so pogosto prepuščeni sami sebi, nimajo informacij in strokovne pomoči ter možnosti za ugoden najem manjših pisarniških ali proizvodnih prostorov. Zelo pomembno je, da država pripravi tudi finančne podpore (javne razpise), prilagojene mikro in malim podjetnikom ali začetnikom, saj ti velikokrat ne izpolnjujejo pogojev javnih razpisov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
