Na ta način so po besedah predsednika društva Emila Mesariča ljudem dali možnost, da kljub razmeram doživijo prvomajski kres, ki so si ga lahko ogledali kar med večernim sprehodom po obrežju Drave, v skladu z vsemi veljavnimi ukrepi za zajezitev epidemije: "To smo izvedli prvič in moram reči, da se je obneslo." Kres si je na obeh bregovih Drave od Term Ptuj pa vse do Rance na Ptujskem jezeru namreč ogledalo precejšnje število Ptujčanov in prebivalcev okoliških krajev." Sicer pa so si, priznava Mesarič, kar nekoliko oddahnili, ko je kres uspešno priplul do Rance: "To potovanje kresa po Dravi namreč ni preprosto. Treba je pluti pod štirimi mostovi, na katerih potekajo tudi najrazličnejše napeljave. Zato je treba biti zelo previden. Naredili smo strateški načrt poti kresa pod mostovi in moram reči, da je vse potekalo varno in brez kakršnihkoli zapletov."
Tradicionalni prvomajski kres na vodi so sicer v društvu, kot se spominja Mesarič, začeli pripravljati ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004: "Vedno je tako, da če hočeš kaj narediti, naredi tisto, česar drugi ne. Ob vstopu v Evropsko unijo je bilo seveda veliko kresov, a nobeden ni bil na vodi. Res, da je bil prvi kres zelo težaven, morali smo pokazati kar veliko iznajdljivosti, da smo kresovanje uspešno izpeljali. Po prvem pa smo seveda želeli izpeljati vedno znova še eno, še boljše. In tako smo prišli letos do številke 18."
Nov zagon tradiciji
Po Mesaričevem prepričanju bodo to edinstveno tradicijo ohranjali ne glede na to, dodaja, kje bo na Ptuju organizirano še katero drugo kresovanje, kot je tudi že bilo v preteklosti. Ob letošnjem kresovanju pa so se jim seveda že utrnile tudi nove ideje za prihodnje. Prihodnje leto si tako želijo znova organizirati potujoči kres na vodi do Rance, kjer bi ob njegovem prihodu zagorel še največji kres na vodi. Še posebno presenečenje pa si želijo pripraviti leta 2024, ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU.
