Hojka Berlič
Da gre preprosto za dejanje humanosti, pomoč drugim, se običajno glasi odgovor na vprašanje, kaj žene tiste, ki desetletja vztrajajo pri darovanju krvi. Med njimi sta 64-letni Janez Golob iz Kicarja pri Ptuju, ki je kri prvič daroval leta 1976, in 53-letni Drago Furek iz Dražencev, ki se je krvodajalcem pridružil leta 1984.
Krvodajalec je bil tudi oče
Pretekli teden sta se oba zapisala med viteze krvodajalstva, kakor imenujejo tiste redke, ki življenjsko tekočino darujejo stokrat. "Občutek je tak kot prvič, ne zdi se mi, da sem daroval že tolikokrat," je ob omenjeni priložnosti dejal Golob, ki bo moral darovanje krvi, ki je skozi desetletja postalo del njegovega življenja, vendarle že kmalu prenehati, saj bo dopolnil 65 let. Drago Furek se je za darovanje krvi kot številni drugi prvič odločil med služenjem vojaškega roka v jugoslovanski vojski: "To je bil način, da si lahko šel kak dan prej domov. Sicer pa je bil tudi moj oče dolga leta krvodajalec in se to predaja iz roda v rod. Zato tudi prvič ni bilo težav in ni bilo strahu, enkrat pač moraš poskusiti." Kri je vredna zlata, ljudje jo vedno potrebujejo in le na tak način lahko pomagaš nekaterim ljudem in jim rešiš življenje, o razlogih za darovanje pravi Furek, ki stotega odvzema ne vidi kot kakšno posebno prelomnico, z darovanjem krvi pa namerava nadaljevati, dokler bo le lahko.
Operacije tudi v poletnem času
Da so izjemno ponosni na take dosežke krvodajalcev, je ob krajši slovesnosti, s katero vedno znova počastijo tiste, ki jim uspe doseči ta pomembni mejnik v krvodajalstvu, poudarila predstojnica Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor Bojana Bizjak. Res pa je, da vsi krvodajalci nimajo take sreče: "Eno je namreč, da so ti ljudje zelo pripravljeni pomagati. Drugo pa je, da imajo srečo, da so tudi zdravi, saj kri lahko darujejo le zdravi ljudje."
Kri je vredna zlata, saj jo ljudje vedno potrebujejo
