Damijan Toplak
Izučena slaščičarka Lidija Fingušt se z možem Antonom, ki je po izobrazbi diplomirani inženir živilske tehnologije, in s še štirimi zaposlenimi v svoji slaščičarni Pika Nogavička na Hočkem Pohorju že 22 let trudi s pripravo slaščic po receptih naših babic. Prodajalno ima na domačiji, kjer je odraščala, tam pa ima njen brat Aleksander Štern z ženo Alenko tudi znano Pekarno Štern. Fingušteva z družino živi v Hotinji vasi, rada pa pove, da tudi njena hčerka in sin z veseljem pomagata pri delu v slaščičarni, ne ve pa, če bosta družinsko tradicijo nadaljevala tudi čez nekaj let, ko se bosta z možem umaknila v zaslužen pokoj. Želela bi si, da bi bilo tako, a ju v nič ne bo silila.
Potica vse leto
V čem je recept za uspeh njihovega družinskega podjetja? "Mislim, da to, ker v naši slaščičarni delamo s srcem in z dušo. Podjetje s šestimi zaposlenimi vodiva z možem, pri čemer mož skrbi za razvoj izdelkov, jaz pa za proizvodnjo, prodajo in marketing. Izdelke ustvarjamo povsem ročno, z vso pridnostjo in prizadevnostjo. Zaposleni prihajajo iz lokalnega okolja - in predvsem z njihovo pomočjo dobro funkcioniramo," je prepričana Lidija Fingušt, ki obenem pripomni, da želijo ohraniti butično proizvodnjo. Čeprav so se zanje zanimali veliki slovenski trgovci, pa lahko njihove izdelke najdete le še v trgovini Korenček na Pobrežju.
Bližajo se velikonočni prazniki, kjer na bogato obloženih mizah ne bo manjkala potica, mnogi pa prisegajo ravno na potico iz Pike Nogavičke. "Malo ljudi ve, da se potica pri nas prodaja vse leto, ne le ob velikonočnih in božičnih praznikih. Nekateri si jo radi privoščijo za zajtrk, spet za druge ima velik simbolni pomen in jo ponudijo ob rojstnih dnevih - pa tudi na sedminah. Ob klasični orehovi potici, ki je pri nas vedno na razpolago, ponujamo potratno in makovo potico ter tudi bratovo potico, ki je sestavljena iz orehov, maka in brusnične marmelade. Ob praznikih pri nas dobite še pehtranovo potico in pirino potico z orehovim nadevom," pojasni Lidija Fingušt, ki jo moti, da v trgovinah kot orehove potice oglašujejo tudi takšne, v katerih je izjemno malo orehov, več pa kalčkov in orehovih barvil. Prizadeva si za zaščito pristne orehove potice.
Celo v tujini bi njihovo potico
Njihovo prodajalno ob praznikih obišče veliko ljudi - zgodi se, da imajo kupce tudi iz Ljubljane, ki se ustavijo, če imajo v bližini službeno pot. Nekateri želijo, da jim potico pošljejo za praznike, celo v tujini si zaželijo njihovo potico. "Vedno stavimo na kvaliteto svojih izdelkov, tudi princesk, keksov ter drugih slaščic in peciva, ki ga ročno izdelamo in pakiramo, saj je to edino zagotovilo, da se bodo kupci k nam vračali. Želeli bi si, da bi v naših krajih turizem bolj (za)živel in da bi nas v večji meri podprla domača občina," sklene sogovornica, ki se zavzema, da se čim več surovin nabavlja v lokalnem okolju, če so pri nas na voljo. Pomembna ji je tudi estetika izdelka, saj sama hrano "kupuje z očmi" in potem to s toliko večjim užitkom zaužije. Tudi na tem področju se trudijo slediti slaščičarskim trendom, a ne z barvitostjo, ki praviloma prinaša umetna barvila.
