Obeta se predpis proti smradu, tudi tistemu, ki se menda širi iz ptujske Perutnine

Kot smo nedavno poročali, so v zadnjem času številni Ptujčani začeli opozarjati na neprijetne vonjave, ki da se letos znova izraziteje širijo po najstarejšem mestu. In so se nekateri odločili, da ni več dovolj le tarnati, kot že dolga leta, temveč je treba tudi ukrepati. Tako je Matjaž Gerl prepričan, da je eden glavnih krivcev za neprijetne vonjave že leta družba Perutnina Ptuj (PP), predpisa, ki bi to področje urejal, pa ni. Napovedal je zbiranje podpisov pod peticijo. Pritisk civilne družbe se mu zdi namreč edina mogoča rešitev.

Ker pa se zaveda, da v času, ko se v državi spopadamo z epidemijo covida-19 in njenimi posledicami, neprijetne vonjave niso ravno na vrhu težav, je zbiranje podpisov preložil na čas, ko se bo stanje umirilo. V vmesnem času pa se zadeve loteva po drugi poti: z zbiranjem izjav ponudnikov s Ptuja, ki jim pogoste neprijetne vonjave kvarijo posel in vplivajo na njihovo poslovanje. "Izjave bom nato posredoval vodstvu občine in družbi PP. Naš cilj je, da se začnemo pogovarjati. In če si sam, se pač težko pogovarjaš. Radi bi se začeli pogovarjati o tem, ali obstajajo kakšne rešitve, ali lahko PP kaj naredi tudi z ne prevelikimi stroški."

Med prioritetami

Da vprašanje kakovosti zraka v zadnjih letih pridobiva pomen, zatrjujejo tudi na ptujski občini: "Zato bo to področje predlagano kot ena izmed prioritet novega programa varstva okolja za Mestno občino Ptuj (MOP) za obdobje 2021-2027. Postopek priprave se je že pričel, k sodelovanju bodo povabljene tako strokovne institucije kot tudi javnost. Trenutno stanje okolja bo analizirano, nato pa bodo zastavljeni ukrepi za izboljšanje."

Kot pojasnjujejo na občini, sicer niso prejeli nobene pritožbe glede smradu zaradi čistilne naprave, farm ali kafilerije Perutnine Ptuj, so pa zato prejeli kar nekaj vprašanj in pobud na to temo s strani mestnih svetnikov: "Nekaj pritožb je bilo zaradi vplivov gospodarskih dejavnosti na okolje, kar je v pristojnosti državne okoljske inšpekcije, ki so ji bile zadeve tudi odstopljene v pristojno reševanje. Odgovor pa je bil, da se obrati v gospodarsko-poslovni coni nadzirajo in da je vse v skladu s predpisi. Kakšno dodatno ukrepanje torej ni bilo mogoče."

Evropske direktive ni

Tudi na ministrstvu za okolje in prostor odgovarjajo, da direktive Evropske unije (EU), ki bi obravnavala izključno obvladovanje obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnim vonjem, ni. Deloma pa področje urejajo druge direktive, na primer o industrijskih emisijah, ki je v slovenski pravni red prenesena z uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Za nekatere naprave in dejavnosti je tako predpisana uvedba sistema za ravnanje z okoljem, ki vključuje tudi izdelavo načrta za obvladovanje vonja, uporabo tehnik za zmanjševanje in preprečevanje emisij v zrak, za nekatere dejavnosti pa tudi izvajanje monitoringa emisij vonja oziroma ugotavljanje koncentracije vonjav in pogostost njegovega izvajanja.

Zmanjšanje obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnim vonjem ureja tudi uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, kjer so za obratovanje naprav za kompostiranje in bioplinarn predpisani ukrepi za zmanjševanje emisij snovi, ki jih zaznavamo kot vonj. K zmanjševanju neprijetnih vonjav pa prispeva še uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov, kjer so za obratovanje naprav prav tako predpisani mejne vrednosti in ukrepi za zmanjševanje emisij snovi, ki jih zaznavamo kot vonj. Med drugim tudi za naprave za intenzivno rejo perutnine, proizvodnjo hrane za živali s toplotno obdelavo sestavin živalskega izvora in odstranjevanje ali predelavo živalskih trupel ali živalskih odpadkov.

Na ministrstvu s podatkom, koliko prijav glede smradu je prejel Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP), ne razpolagajo: "Iz evidence lahko potegnemo število prijav, ki vsebujejo besedo smrad. Lani je bilo takih prijav 50, letos 20. Pogosto prijave pošiljajo isti prijavitelji, tako je IRSOP recimo leta 2018 od iste osebe prejel 23 prijav glede smradu na Vrhniki." Največ prijav se sicer nanaša na smrad z odlagališč odpadkov, živalskih farm, iz bioplinarn, kompostarn in industrijskih obratov ter na smrad kot posledico prekomernega in neustreznega gnojenja kmetijskih zemljišč. Pri tem poudarjajo, da nadzor nad upoštevanjem omejitev in prepovedi, ki se nanašajo na gnojenje kmetijskih zemljišč z gnojnico in gnojevko, izvajajo kmetijski inšpektorji. "Glede na dejstvo, da v Sloveniji ni sprejetega splošnega predpisa, ki bi normiral smrad, lahko inšpektorji IRSOP nadzor glede 'prekomernega' smradu pri zavezancih vršijo le v okviru izdanih okoljevarstvenih dovoljenj, če so tam določeni ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi v zrak," še pojasnjujejo.

So pa na ministrstvu za okolje in prostor konec lanskega leta v sodelovanju z ljubljansko veterinarsko fakulteto izdelali strokovne podlage za vzpostavitev sistema za obvladovanje obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnim vonjem, ki so objavljene tudi na spletni strani ministrstva: "Z upoštevanjem izdelanih strokovnih podlag v letošnjem letu načrtujemo pripravo spremembe v predpisih, ki bodo dopolnile obstoječo normativno ureditev emisij vonja na način, da bomo za emisije vonja predpisali tudi mejne vrednosti pri izpustih iz naprav ter metodologije vzorčenja, merjenja in vrednotenja meritev."

Osnutek predpisa, ki je v nastajanju, bo tako vseboval ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja emisij vonja, uporabo tehnik čiščenja, mejne vrednosti in izvajanje obratovalnega monitoringa. "Na ministrstvu menimo, da je z ustreznim umeščanjem naprav v prostor, pri obratovanju katerih nastajajo emisije snovi z izrazitim vonjem v zrak, s prostorskim planiranjem novih stanovanjskih sosesk, ki se gradijo poleg že obstoječih naprav, in izvajanjem predpisov na področju varstva okolja mogoče doseči, da se onesnaženje zunanjega zraka z vonjem zmanjša na čim manjšo možno mero." Osnutek predpisa naj bi bil pripravljen še v tem letu.