Darja Lukman Žunec
Žvegla in trstenke sta glasbili, ki so ju prejšnji rodovi Haložanov veliko in radi igrali, vendar sta zdaj obe že prava redkost. Medtem ko so trstenke še najbolj podobne panamski piščali, pa je žvegla lesena prečna piščal, ki jo strokovnjaki imenujejo diatonična prečna flavta. Je lesena in ima obliko cilindrične cevi, na eni strani je zaprta s čepom in na drugi odprta.
Izdeluje jih, igra pa ne
Kot pravi Vidovič, se je pred kakimi petnajstimi leti odločil, da se bo preizkusil v izdelovanju tega instrumenta, ko je na radiu slišal, češ da jih menda nihče ne zna več izdelovati. "Zelo na hitro sem se odločil, ker nisem mogel dovoliti, da bi izdelovanje tako pomembne glasbene oziroma kulturne dediščine Podlehnika potonilo v pozabo. Prepričan sem namreč, da moramo Haložani ceniti in iz roda v rod predajati svojo kulturno dediščino," je povedal. Sam sicer ni glasbenik in na žveglo ne zna igrati. A ga zelo veseli, da iz njegovih žvegel znajo glasbeniki izvabiti lepe melodije. Še posebno ga navdaja z optimizmom, da na podlehniških občinskih prireditvah občasno na haloško žveglo zaigra kak mlad glasbenik.
Včasih pljunejo nanjo
"Če na žveglo dolgo nihče ne igra, jo je treba namočiti v vodo, včasih pa so nanjo pljunili," v smehu doda Vidovič. Povpraševanj po novih žveglah ni pretirano veliko, vendar se trudi za njihov obstoj - brez njega bi veščina izdelovanja zagotovo izumrla. To glasbilo je v Halozah v 18. stoletju izdelovala družina Merc, za njo pa v Podlehniku še dolga leta kolar in glasbenik Izidor Cafuta. Z njegovo smrtjo bi brez Jožeta Vidoviča zato skoraj vse zatonilo v pozabo. Jože svoje znanje rad deli z drugimi in občasno glasbilo z veseljem komu podari, kajti veliko mu pomeni, da kdo še zna nanjo zaigrati ali pa naučiti melodije iz nje izvabljati še druge. Turistično društvo Podlehnik mu je za trud podelilo priznanje za ohranjanje dediščine. Zdaj si želijo še, da bi žvegla postala uradni spominek podlehniškega območja.
