Hojka Berlič
"Manj razstavljavcev, manj ljudi. In premalo oglaševanja, ti dve leti se poznata. Ljudje so se odvadili hoditi ven, po drugi strani jih veliko niti ne ve, da je znova sejem," je bila prepričana Anita Jerič, ena od ponudnic, ki je prodajala olive in sušen paradižnik. Nad slabo prodajo so se pritoževali tudi ponudniki suhe robe, številni pa so s prstom kazali na ptujski zavod za turizem, češ da sejma ni dovolj promoviral, in na dejstvo, da je bil sejem tokrat konec tedna, ko se ljudje v spomladanskih dneh raje posvečajo drugim opravilom.
Spore rešili na semanji dan
Po kar štirih letih premora pa je na ta dan društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj pred starim ptujskim rotovžem in prangerjem izvedlo tudi Srednjeveški Jurijev sejem. To je ena od treh velikih prireditev društva, drugi dve so Grajske igre in občasno otroški tabor ali pa udeležba na Prangerjadi. Prav zato, ker je bil sejem tokrat v soboto, pa je bil njihov program še posebno bogat. "To vse sodi v srednjeveški in renesančni čas, ko je Ptuj najbolj cvetel. Danes, na Jurijev sejem, sejem našega mestnega zavetnika, izpostavimo roko pravice, se pravi postavimo naše prave ptujske tržne mere in sodnik zapriseže. Ptuj ima namreč srečo, da ima vse to zapisano v svojem mestnem pravu, pravzaprav v dveh, vendar starejše, iz leta 1376, natančno določa, kaj so naše pravice na sejmu. Da je bil Ptuj takrat varen, da se je lahko prišlo v mesto, da so trgovali, prodajali in da je mestni sodnik sodil pravično tako bogatim kot revnim, da ni prejemal podkupnine in da je bil pravičen tudi pregledovalec tržnih mer. Če pa je prišlo do kakega spora, so ga hitro razrešili kar na semanji dan. Ko je bilo sejma konec, je mestni stražnik snel roko pravice in tudi zastavo in potem je šlo življenje v našem Ptuju naprej po starih tirnicah," je bistvo njihovega prikaza povzela predsednica društva Marija Hernja Masten.
Sejmi od srednjega veka
Tudi Hernja Mastenova se je ob njihovem trudu spraševala o vzrokih za slabšo obiskanost obeh sejmov: "Ali smo premalo oglaševali ali pa se ljudje preprosto niso več znašli v tem koledarju in številnih prireditvah, ki so se naenkrat pojavile." Čeprav je dejstvo, je dodala, da so na Ptuju sejmi vedno na iste datume - 23. aprila je Jurijev sejem, 5. avgusta Ožbaltov in 25. novembra Katarinin sejem. "Za vsako obdobje letnega časa je moral takratni človek nekje trgovati. In sejmi ostajajo tradicionalni, tako kot so nastali v srednjem veku. Pravzaprav je Ptuj nastal kot mesto na podlagi tržnih pravic in tržne tradicije," je še povedala o zgodovinskem pomenu sejmov za Ptuj.
