Hojka Berlič
Kot smo že poročali, se na Ptuju v luči epidemije že dlje časa zastavlja vprašanje nadaljevanja kandidature za evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025. Potem ko so ptujski svetniki na majski seji kljub vsemu sprejeli sklep, da Ptuj nadaljuje kandidaturo, a da naj bi bila v končni različici tako vsebinsko kot finančno prilagojena trenutni situaciji, so nam njeni pripravljavci julija pojasnili, da se ob morebitnem drastičnem zmanjšanju sredstev za kandidaturo postavlja vprašanje, ali je sploh še smiselna.
Kolikšno naj bi bilo zmanjšanje financiranja s strani občine, takrat sicer še ni bilo jasno. Po zadnjih informacijah, ki so jih objavili tudi nekateri mediji, pa naj bi bili zdaj vsi štirje člani pripravljalne skupine - vodja kandidature Aleš Šteger, glavni strateški svetovalec Mitja Čander, svetovalec in pripravljavec strateških dokumentov Aleš Novak in glavna koordinatorica kandidature Martina Magdič - od projekta odstopili.
Šteger odstop zanika ter takšno interpretacijo dogajanja označuje za neustrezno in enostransko: "Nam so pogodbe potekle s koncem junija. Občina ni ponudila, da bi nam jih podaljšala, mi pa za to tudi nismo prosili. Tako da ni šlo za odstop kot protest. Nobene drame tu ni bilo, ampak smo na neki način skupaj prišli do ugotovitve, da so znotraj ptujske občine preprosto vzpostavljene finančne razmere, ki ne dovoljujejo kandidature v okvirjih, o katerih smo bili mi kot ekspertna komisija mnenja, da so minimum za to, da imamo realne možnosti za uspeh."
Občina bi dala 1,6 milijona
Kot je razvidno iz julijskega dopisa pripravljalne skupine kandidature občini, naj bi bila občina ocenila, da je za projekt EPK v šestih letih sposobna prispevati 1,6 milijona evrov programskih sredstev. V prvem krogu kandidature je bil prispevek ocenjen na slabih šest milijonov. Poleg tega, še pojasnjuje Šteger, je vprašljiva tudi politična podpora, saj so svetniki zadnji sklep o nadaljevanju kandidature izglasovali le z enim glasom razlike. "Mi smo nato naredili primerjalne analize z drugimi EPK v zadnjih desetih letih in smo enostavno prišli do ugotovitve, da tudi če bi Ptuj nekako dobil EPK - kar je ob takšnem proračunu po mojem mnenju zelo malo verjetno, saj je komisija že v prvem krogu priporočila, da bi bilo treba vložek občine dvigniti -, ne bi mogli izpeljati projekta ustrezno na način, da bi imel dolgoročne učinke," pojasnjuje Šteger.
6
milijonov evrov je bila ocena potrebnega občinskega prispevka, a občina je pripravljena dati le 1,6 milijona
Višji proračuni drugih mest
Na ptujski občini pojasnjujejo, so ptujske svetnike že seznanili z dopisom pripravljavcev, v katerem jim predlagajo odstop od kandidature. "Veljavni sklep mestnega sveta Mestne občine Ptuj nam nalaga prilagoditev kandidature in to zdaj počnemo. Zadnjo besedo bo imel mestni svet Mestne občine Ptuj," pa pravijo na občini o usodi projekta. Po besedah Štegra so člani skupine občini sicer še pripravljeni pomagati z nasveti, "ne pa več pisati same prijave in peljati celega postopka in celega procesa naprej".
Ptujska občina je v dveh letih iz proračuna za pripravo kandidature namenila slabih 141 tisoč evrov, od tega je projektna skupina prejela slabih 100 tisočakov. Ob tem je Šteger prepričan, da denar, ki je bil do sedaj namenjen projektu, nikakor ni izgubljen, saj je bilo veliko narejenega, kakovost njihovega dela pa da ne nazadnje dokazuje tudi uvrstitev v drugi krog: "Mislim, da so bili proračuni drugih mest bistveno višji. Tudi Ptuj se je v tem času navzven profiliral kot mesto, ki vidi bodočnost v kulturnem turizmu, kulturni dediščini."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
