Pušnikovo domačijo, katere portal glavne hiše nosi letnico 1831 in njen najmlajši del, vinska klet, letnico 1887, so v občini Žetale v celoti ohranili in obnovili. Gre za nekoč samozadostno haloško kmetijo, ki je imela v svojem sklopu vse pomembne objekte, vključno s hlevi za živino in vinsko kletjo. Je značilna haloška domačija, umeščena v globel v Nadolah med Kočicami in Žetalami, ki leži na robu izredno strmega pobočja. Značilno je, da so na kmetiji delali vse ročno, od košnje do spravila, saj tudi v novejših časih niso imeli mehanizacije. Glavna panoga, s katero so se preživljali njeni lastniki, je bilo vinogradništvo oziroma prodaja vina. Ker nikoli ni imela prevoznih sredstev ali delovnih strojev, je dostop do nje še zdaj brez prevozne ceste.
Občina jo je odkupila
Žetalski župan Anton Butolen razlaga, da je občina postala lastnica celotne domačije in ohišnice po tem, ko je njen zadnji lastnik Alojz Pušnik umrl v domu za starostnike, njegovi bratje in sestre pa so se odločili, naj občina postane lastnica domačije in si z njo razdelili tudi sorazmerni delež zemljišč. Občina je dokupila le del ohišnice, ostalo so Pušnikovi sorodniki prodali drugim.
"Ponosni smo, da nam je uspelo objekt spomeniško zaščititi na mestu samem, saj smo ga razglasili za lokalni spomenik kulturne dediščine. Škoda bi namreč bilo, da bi avtentična zgradba s spremljajočimi objekti, ki je bila še sorazmerno dobro ohranjena, propadla. Tako smo jo ohranili kot domačijo v celoti, da lahko sedanje in bodoče generacije dobijo vtis o nekdanjem trdem življenju haloških kmetij, ki so bile v veliki meri samozadostne. "
Obnova z denarjem EU
Obnovo so pričeli 2010, ko so uspešno kandidirali za denar EU, s katerim so do leta 2015 postopoma obnovili hišo in vsa ostrešja, tudi na gospodarskih poslopjih ter deloma še zunanjost ter tako zaustavili propadanje lesa in drugih materialov. V drugi fazi so uredili notranjost in opremo, ki je večinoma takšna, kakršna je bila v izhodišču. Opremili so jo za bodoči namen - za oglede ali obiskovalce, ki bi lahko tam tudi prebivali. Župan Butolen: "V delu gospodarskega poslopja imamo nekaj skupnih ležišč, v glavni hiši pa je urejen 'apartma', ki ima veliko sobo z zakonsko posteljo in krušno pečjo, ter manjšo sobo s še dvema posteljama in sanitarije ter čajno kuhinjo in je primerna za bivanje ene družine. V kolikor nam ne bo uspelo privabiti obiskovalcev za najem hiške, objekt že sicer služi tudi kot muzej, saj je opremljen s staro opremo in na ogled so tudi druga gospodarska poslopja, kot so vinska klet ali hlevi.
Zamisel za obnovo Pušnikove domačije so zasnovali že Zoisovi štipendisti, ki so pred slabimi dvajsetimi leti v sodelovanju z žetalsko občino pripravili raziskovalni tabor. Dijaki in študenti so takrat pod mentorskim vodstvom etnologa dr. Aleša Gačnika izdelali nekaj predlogov za njeno obnovo in bodoči namen. Po strokovni plati je obnovo prevzela mariborska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine, najprej Jelka Skalicky in potem Suzana Vešligaj.
Del pohodniške poti
Že pred leti sta občina in Turistično društvo Žetale Pušnikovo domačijo vključila v Pohodniško pot kulturne dediščine. Prične se pri Vukovi domačiji, nekaj čez 200 let stari ohranjeni haloški zidanici ob državni glavni cesti Podlehnik-Žetale v Dobrini, nato vodi do Pušnikove domačije ter Čermožiš in Pridne vasi, kjer je bilo najdeno neolitsko orodje in orožje, ki je sicer razstavljeno v Gradcu. Pot popelje še do znamenite cerkve Marije Tolažnice, kjer so ene od treh Jenečkovih orgel v Sloveniji. Tam je mogoče slišati posnetek igranja na njih, pohodniki pa pot sklenejo pri Vukovi domačiji.
Koze in hotel za žuželke
Kot pravi župan, je ta pohodniška pot dobro obiskana: "Lepo je, da si domačijo lahko ogledajo pohodniki in kolesarji. A še raje bi videli, da bi se ljubitelji pohodništva in kolesarjenja ter narave in kulturne dediščine odločili za bivanje, kar bo mogoče od septembra, saj bomo do takrat uredili tudi dovozno cesto. Manjka le še nekaj manjše opreme, kot so posteljnina in za bivanje uporabni predmeti. Ter še že omenjena ureditev ceste, ki se bo končala kakih sto metrov pred domačijo in le izjemoma je mogoče čisto do nje z avtomobilom." Doslej so v obnovo domačije vložili 110 tisoč evrov, večinoma iz Evropskega regionalnega sklada za razvoj podeželja, nazadnje so se vključili še v projekt EU Življenje traviščem (Life to the Grassland), s katerim so očistili hektar povsem zaraščenega zemljišča in ob domačiji zasadili visokodebelne vrste sadja ter uredili pašnik, koder se pasejo štiri koze, in še hotel za žuželke.
Izvirnost, edinstvenost
Suzana Vešligaj, konzervatorska svetovalka: "Gre za izjemen in skorajda edinstven primer v celoti ohranjene samotne domačije v njeni izvirni podobi v južnem delu Haloz. Njena izvirnost se kaže v vseh ohranjenih stavbnih detajlih od lesenega kladnega ostenja, zaščitenega z apnenimi ometi, v slamnati strehi, kamnitih detajlih v kletnem prostoru pod hlevom, v ohranjeni tlorisni zasnovi celotnega stavbnega fonda, v delno ohranjeni notranji opremi ter v kamnitem tlaku iz avtohtonega kamna. Z nedavno uspešno končano prenovo notranjščine posameznih stavb se tako ponuja možnost spoznavanja in uživanja stvaritev naših prednikov, kjer so bila uporabljena vsa znanja, povezana s stavbarstvom, od slamokrovstva, izdelave in uporabe apnenih ometov in beležev do tesarstva, mizarstva, pečarstva. Da se je ohranil vsaj zelo skromen del stavbne tipologije na tem koncu haloške pokrajine, gre vsa zahvala Občini Žetale. Vsi člani ekipe, profesionalni in neprofesionalni, ki smo sodelovali v procesu te izjemne obnove, prispevamo svojstven delež k popularizaciji, vzgoji, izobraževanju, dvigu splošne zavesti o pomenu prepoznavnosti identitete tako na lokalni, regionalni kot nacionalni ravni. "
Obiščite spletno stran brez oglasov.
