Darja Lukman Žunec
Peter Pribožič, vodja svetovalcev pri ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu, je prepričan, da je pridelava zelenjave ena največjih priložnosti za slovenske kmetije: "Morda je prav epidemija covid-19 ponudila priložnost, da razčistimo, kaj lahko doma storimo za večjo samooskrbo. V času krize, ko trgi ne delujejo, je še kako pomembno, da so usmeritve v pridelavi konkretne in da okrepimo celotno prehransko verigo od kmetije do potrošnika. Podatki pričajo, da je naša letna potrošnja zelenjave okoli 246 tisoč ton, od tega jih doma pridelamo dobrih sto tisoč, ostalo uvozimo. Stopnja samooskrbe je tako 40,91 odstotka."
Krompir kot priložnost
Pribožič poudarja, da denimo pri pridelavi krompirja ne vidi razloga, da tega osnovnega živila ne bi pridelali dovolj za samooskrbo: "Pri nas bi lahko načrtovali pridelavo na 5500 do 6000 hektarjev. S sodobno tehnologijo ob uporabi namakanja lahko bistveno povečamo povprečni pridelek. Vendar je nadvse pomembno, da pridelek krompirja ustrezno skladiščimo in ga imamo na voljo za oskrbo javnih zavodov, gostinstva in trgovskih verig skozi celo leto." Nasploh je pri zelenjavi pomembno, da s skladišči, hladilnicami in predelovalnimi obrati podaljšamo uporabo zelenjave. Še bolj pomembna je normalizacija cen oziroma donosov v verigi, kjer bi morali največ dobiti pridelovalci, ne pa posredniki ali trgovci.
Kumarice iz uvoza
Pribožič na podobne probleme opozori tudi pri pridelavi čebule in kumaric za vlaganje ali za solate: "Desetletja nazaj je bila pridelava kumaric dobro organizirana v okviru zadrug in je pokrivala potrebe živilskopredelovalnih obratov. Žal je v zadnjih letih organizirana proizvodnja zamrla. Predelovalna industrija za konzerviranja uvaža velike količine kumaric iz Srbije, Bosne, Madžarske in od drugod."
Rezerve so tudi pri pridelavi čebule, sploh na Ptujskem polju, kjer imajo bogato tradicijo: "Ob predpostavki, da za domači trg potrebujemo letno dobrih 16 tisoč ton, bi za samooskrbo s čebulo morali pridelavo načrtovati na 628 hektarjev. Povečanje tržne pridelave čebule s sedanjih 252 hektarjev površin na 600 do 650 hektarjev za slovensko kmetijstvo ne bi smelo biti noben problem, kvečjemu izziv. Podatki kažejo, da je stopnja samooskrbe le okrog 40 odstotkov, kar je daleč od možnosti pridelave na naših kmetijah. Gre za intenzivno pridelavo, ko dosegamo visoke pridelke in tudi odkupne cene so zadnja leta dosegale okrog 40 centov na kilogram," meni Pribožič.
Še vedno raje vsak sam
Prepričan je, da bi tukajšnje kmetije gotovo sprejele izziv za pridelavo, če bi bila preskrbna veriga trdnejša. Zanjo so pomembne zadruge, a realnost kaže drugo sliko. Kmetje za prodajo zelenjave bolj ali manj iščejo lastne možnosti, večinoma na domu, na tržnicah in po novem vse bolj na spletu.
Nauki iz krize
Med prvimi večjimi pridelovalci zelenjave v pokritih tunelih je kmetija Kumer iz Trgovišča. Vekoslav Kumer je že pred krizo opozarjal, kako pomembna je samopreskrba: "Zdaj je kriza pokazala, kako prav sem imel, ko sem opozarjal, da državi ne sme biti vseeno, ali smo pri osnovnih živilih samopreskrbni. Samo želim si, da bi se kmetijska politika, a tudi zadruge, pridelovalci in potrošniki iz te zgodbe kaj naučili."
Omejitev marž
Vendar tudi Kelenc opozarja, da je treba urediti oskrbne verige: "Dokler država ne bo zaščitila slovenskega kmeta, tudi za potrošnike ne bo nič drugače. Vsak kmet bi več iztržil, če bi bile denimo trgovske marže omejene navzgor, saj je edina logika trgovca pač, da kupi čim ceneje in proda po čim višji ceni. Tako se nam morda ne bi dogajalo, da na najbolj rodovitni zemlji namesto krompirja pridelujemo surovino za biodizel."
100 tisoč ton zelenjave letno pridelamo, porabimo pa je 246 tisoč ton
Obiščite spletno stran brez oglasov.
