V mestu Slovenska Bistrica je kar deset parkov in drevoredov, v katerih stoji skoraj 600 dreves. Če bi k tej številki prišteli še preostala posamezna drevesa, lahko ugotovimo, da jih je krepko čez 1500, kar to mesto nedvomno umešča med zelena mesta. "Ideja o označitvi bistriških drevoredov se je porodila v enem od pogovorov z otroki v grajskem parku, ki so zvedavo spraševali o vsem mogočem. Drevesa so zagotovo nepogrešljiva vsebina vsakega mesta in vloga dreves se z razvojem in širjenjem mesta samo povečuje. Z označitvijo posameznih drevoredov in parkov želimo drevesa približati ljudem in jim hkrati približati njihovo bogato zgodovino. Tako smo združili znanje hortikulture, arboristike in zgodovine in s tem imajo vsi, ki se sprehajajo po mestu, možnost spoznati, katera drevesa rastejo v mestu," svojo idejo, zakaj označiti parke in drevorede v Slovenski Bistrici," pojasnjuje Modest Motaln, vodja vzdrževanja javnih površin pri Komunali Slovenska Bistrica.
Sledita še natis zloženk in vzpostavitev turistične poti
Pomembna pridobitev
Table so poleg opisov opremljene tudi s starimi fotografijami in replikami razglednic, ki jih hranijo v Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica, Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in drugih institucijah. "Označitev in primerna slikovno-besedilna prezentacija vrtno-arhitekturne dediščine v mestu je zelo pomembna in zelo velika pridobitev za lokalno skupnost, za mesto Slovenska Bistrica, za domačine, šolarje in turiste … Tako mladi kot manj mladi bodo imeli priložnost celostno spoznavati (svoje) mesto in njegovo zgodovino - zdaj tudi v povezavi z drevoredi, ki so bili v tem pogledu doslej zapostavljeni. Po kratkem pregledu stanja kaže, da tak pristop k interpretaciji in prezentaciji drevoredov v Sloveniji ni uveljavljen. Vesela sem, da sem imela priložnost sodelovati pri tem projektu, pri katerem se je pokazalo, kako dobrodošlo in nujno je povezovanje. Sama o drevesih ne vem skoraj nič, na osnovi literature in virov, povezanih s Slovensko Bistrico, njeno zgodovino in prebivalci, pa sem jih lahko umestila v zgodovinski kontekst. Označitev bistriških drevoredov je, upam, začetek celovitejše zgodbe," o pomenu označevanja drevoredov in parkov pravi Simona Kostanjšek Brglez.
Projekt še ni končan
Postavitve informativnih tabel je vesel tudi Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice. "V projektu vidim dva pomembna vidika. Na eni strani projekt govori o tem, da ima tudi v tem pogledu Slovenska Bistrica bogato zgodovinsko tradicijo, ki sega stoletja nazaj v zgodovino, kar priča tudi o zgodovinski pomembnosti mesta. Po drugi strani pa je bistven tudi okoljski vidik, saj imajo drevesa v urbanih okoljih zelo pomembno in nepogrešljivo funkcijo - vplivajo na temperaturo in vlago, dušijo hrup, zmanjšujejo onesnaženost mestnega okolja, pravimo jim tudi pljuča mesta, in ne nazadnje so tudi prostor za preživljanje prostega časa," poudarja župan.
S postavitvijo označevalnih tabel pri drevoredih in parkih projekt še ni končan, saj snovalci obljubljajo njegovo nadgradnjo - označitev še preostalih parkov in drevoredov, natis zloženke, vzpostavitev turistične poti in še kaj.
