Tomaž Ajd
Upokojena profesorica slovenskega jezika s književnostjo in sociologije, večino let je poučevala na OŠ dr. Jožeta Pučnika na Črešnjevcu, je zanimivo zgodbo začela pisati novembra 2017, medtem ko njeni zametki segajo skoraj 40 let nazaj. "V šoli sem poleg slovenščine poučevala marsikaj. Ko sem delala s klubi OZN sem želela biti malo bolj razgledana ali pa pametna, če se malo pošalim. V Kopru sem se udeležila mednarodnega seminarja o mirovni vzgoji, kjer smo imeli čudovito delavnico. Postopek je zapisan v knjigi Saša Gazdića Zgodba za Macija, ki je izšla v Ljubljani leta 1994. Na sejmu Didacta v Münchnu sem kupila tudi lajnico in luknjač ter uvedla natečaje v šoli. V več kot desetih letih dela z otroki je nastalo ogromno čudovitih raziskovalnih nalog in natečajev," uvodoma pove Štefanija Krhlanko.
Stvari, ki izpolnijo človekovo življenje
Centru za starejše Metulj se je pridružila takoj po ustanovitvi. Kot pravi, so ji rekli, da bo ta stvar zanjo: "Na voljo je bilo toliko dejavnosti, da sem morala izbirati. Gre za dejavnosti, ki so dobre za zdravje in druženje, skratka za stvari, ki izpolnijo človekovo življenje. Začela sem s telovadbo, ker je gibanje najpomembnejše. V skupini je to veliko lažje početi kot pa sam. Potem sem se pridružila še plesu in družabnemu petju. Sicer pa pomagam na kulturnem področju, pri pripravljanju in vodenju proslav. Beremo knjige, imeli smo tudi pesniške dneve, tukaj pravzaprav nadaljujem svoje delo iz šole."
Avtorici največ pomenijo čudoviti odzivi starejših
Knjiga odseva človeško dobroto
In kot je v uvodu knjige Zgodba o Metulju med drugim zapisal Sašo Gazdić, vodja Službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice na ministrstvu za kulturo: "Zgodba o Metulju nam poleg vseh posameznih zgodb pripoveduje tudi o občutljivosti, ki je zaznala, kje je danes tako zelo potrebna - v odnosih med generacijami. Zgodba o Metulju je še en svetlikajoči se kristalček, ki odseva človeško dobroto."
