Damijan Toplak
Šele drugi mandat je županja občine Cirkulane Antonija Žumbar, v njeni občini, kjer se je dobro uveljavila njihova poslovna cona, pa jim je uspelo urediti tako imenovani park dediščine. V skorajda središče kraja in občine Cirkulane so preselili staro kmečko hišo, krito s slamo, saj so želeli ohraniti domačijo in vse zgodbe, ki jih s sabo prinaša takšna domačija. Kot pove Jernej Golc, lokalni vodnik in predstavnik lokalnega turističnega društva, so domačijo in hiško sprva razstavili na prafaktorje, nato pa znova sestavili. Zraven sta še modernejši hlev in preša pa na novo zgrajen sodoben prireditveno-degustacijski prostor. Tako celoten park omogoča ogled domačije in izvedbo številnih prireditev.
V Cirkulanah se imajo za Belane
Cirkulanska županja nam odgovori, da njihov kraj ni dobil ime po kakšni cirkularki ali motorni žagi, čeprav morda tudi, da pa si prebivalci kraja rečejo kar Belani, saj se bližnji potok imenuje Bela. Nekdaj so se Cirkulane imenovale Sveta Barbara v Halozah. Županja še pove, da se Haloze raztezajo od Ptujske Gore pa vse do Zavrča, v to območje pa sodijo občine Cirkulane, Majšperk, Podlehnik, Zavrč in Žetale s skupno dvanajst tisoč prebivalci. Žumbarjeva še pravi, da so najbolj veseli, če mladi ostajajo v njihovih Halozah, in se tja tudi vračajo. Prav v tem trenutku iščejo človeka, ki bo skrbel in živel za znameniti grad Borl, ki naj bi v začetku leta delno prenovljen odprl vrata obiskovalcem.
Ponudniki se nimajo za konkurenco
Haložani so izjemno ponosni na svojo kulinariko, še bolj pa na vinarstvo, zato nas ni presenetilo, da so nam v živo predstavili številne klopotce, katere nekateri posamezniki izdelujejo še danes. In čeprav se trgatev iz poznojesenskih časov zaradi podnebnih in vremenskih razmer vse bolj pomika v pozno poletje, pa zaradi tradicije vztrajajo, da se klopotci postavljajo šele 15. avgusta na dan Marijinega vnebovzetja, četudi ponekod po Sloveniji postavitev ljudem znanih lesenih klopotcev, ki služijo odganjanju ptičev, premikajo že na konec julija. A še bolj kot ptičev se vinogradniki bojijo neurij in toče, ki bistveno bolj oklesti njihov vinogradniški pridelek in s tem količino pridelanega vina.
"Sfrizirano" pivo iz Haloz
V Cirkulanah pa niso ponosni zgolj na predstavnike lokalnih društev, ki se trudijo ohranjati tradicijo prikaza življenja v Halozah nekoč, ampak tudi na mlade podjetnike iz kmetijske branže, ki se posla lotevajo nekoliko drugače od njihovih prednikov. Tako lahko pri njih dobite pristno haloško pivo, ki ga pogovorno imenujejo "sfrizirano" pivo iz Haloz, kajti Dejan Krajnc je v prvi vrsti frizer, ljubiteljsko pa vari pivo, in se je v tej obrti že zelo izuril, tako da njegova piva hvalijo daleč naokrog. Za promocijo skrbi predvsem Dejanova žena Monika, ki se pohvali tudi z izdelavo okusnih pic iz krušne peči. V Velikem Vrhu pa je poleg Krajnčevih S vino, katerega predstavlja Tilen Sedlak, številnim bolj znan kot prvi vinski kralj Jeruzalemsko-Ormoških goric. Ko so naredili v družinskem vinogradu terase, da so na strmem pobočju lažje obdelovali zemljišče in vinograd, in ko so začele padati zlate medalje za njegova vina, se je Tilen dokončno odločil za vinarstvo.
Z vinarstvom in domačo kulinariko pa se v Belskem Vrhu, ki sodi že v sosednjo občino Zavrč, ukvarjata tudi mlada Nejc in Simona Gorjup, ki sta vinarsko zgodbo z nakupom in najemom vinogradov spisala povsem od začetka, četudi delujeta na 300 let stari viničariji. Omenjeni trije ponudniki so združili moči, saj se nimajo za konkurenco, in vabijo na svoje nedeljsko-praznične prireditve, med 13. in 20. uro, še to nedeljo, 23. julija, pa 15. avgusta, ter v nedeljo, 24. septembra.
