V Mestnem gledališču Ptuj umiritev po viharju. Toplo vodo so odkrivali naknadno, zdaj pravi direktor

Hojka Berlič
04.05.2021 15:45
Direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič po burnem dogajanju ostaja optimističen, saj je gledališču naposled le uspelo rešiti nekatere leta trajajoče težave. Zastavili primernejše financiranje.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Direktor ptujskega gledališča je prepričan, da se nihče na Ptuju ne more pritoževati nad tem, da gledališče ni oddelalo svojega. 
Hojka Berlič

Po besedah direktorja Mestnega gledališča Ptuj Petra Srpčiča so se stvari po viharju, ki ga je povzročilo poročilo nadzornega odbora o njihovem poslovanju, nekoliko umirile, očitane pomanjkljivosti in nepravilnosti naj bi bili večinoma odpravili, z občinskimi službami pa vzpostavili korekten odnos in dialog. Zato je za trenutek okleval, ali naj se vendarle oglasi tudi sam. A kot pravi, o nekaterih stvareh noče molčati.

​Od kazenskih ovadb do žalitev

"Vse, kar sem osebno prestal, pa tudi gledališče, pusti grenek priokus, saj je bil način, na katerega se je to peljalo, resnično šikanozen. Od anonimnih kazenskih ovadb in žaljivega pisanja, na katerega sem se moral odzvati celo z odvetnico, do tega, da so se vedno znova od nekod pojavljali dokumenti, ki so se interpretirali po svoje. To je bil orkestriran poskus linča. Kaj je bil razlog za to, težko razumem. Konec koncev je imel vsakdo, ki bi se želel s problematiko gledališča ukvarjati, odprta vrata," pravi Srpčič. "Koliko so se zares poglobili, koliko sploh razumejo problematiko? Zakaj so molčali pet let, ko so prihajali številni dopisi, ki so opozarjali na to problematiko? Toplo vodo so odkrivali naknadno," doda direktor gledališča, ki je sicer prepričan, da je s tem, ko je preiskava pokazala, da ni nobenih znakov kaznivih dejanj, padla še zadnja karta tistih, ki so po njegovih besedah želeli očrniti gledališče in povzročiti škandal. Hvala bogu, pravi, da je večina mestnih svetnikov, tudi večina članov nadzornega odbora, to tematiko vseeno obravnavala zdravorazumsko.

​Nadzorni odbor končal delo

Spomnimo, da so ptujske mestne svetnike konec preteklega leta razburile številne pomanjkljivosti in nepravilnosti pri poslovanju ptujskega gledališča, na katere je opozoril nadzorni odbor. Ptujski svetniki so gledališču naložili, da mora do konca marca pripraviti sanacijski načrt in odzivno poročilo. Na zadnji seji mestnega sveta pa je svetnik Milan Klemenc (Desus) razkril, da naj bi nadzorniki v internem poročilu ugotavljali, da gledališče ni odpravilo ugotovljenih nepravilnosti. Ker nadzorni odbor ni želel javno objaviti internega gradiva, mu je Klemenc očital pometanje pod preprogo in zahteval razrešitev njegovih članov. A takšna pobuda je, kot so ugotovili na občini, nelegalna in nelegitimna. V nadzornem odboru pa vztrajajo, da je njihovo delo, vezano na izvedbo nadzora nad poslovanjem gledališča, zaključeno. V sprejetem sklepu sicer ugotavljajo, da vsa njihova priporočila in predlogi še niso bili realizirani, a se po zagotovilih ptujske občine "v dogovoru z Mestnim gledališčem Ptuj izvajajo aktivnosti za njihovo realizacijo".

Direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič
Hojka Berlič

​Sanacijo bi zaključili v dveh letih

Srpčič je ob tem prepričan, da je, kdorkoli je prebral njihovo odzivno poročilo in hkrati želel biti korekten in pošten, lahko ugotovil, da je gledališče naredilo vse, kar je bilo v tistem trenutku mogoče. "Do danes pa smo dejansko uredili vse. Razen seveda, da sama sanacija ni zaključena, saj smo ne nazadnje od oktobra zaprti. Smo pa že v lanskem letu sanirali skoraj polovico nakopičenega dolga, z začetnih 63 tisoč evrov smo dolg znižali na okoli 38 tisoč. Načrtujemo, da bomo sanacijo zaključili v prihodnjih dveh letih." Ob tem Srpčič poudarja, da se nihče ni ukvarjal z vprašanjem, zakaj je do takega stanja sploh prišlo, pa tudi s tem, da jim zdaj očitajo stvari, na katere so sami že dolga leta opozarjali. "Tudi da smo ustanovitelja skušali opozoriti, da ima določene obveze, ki bi jih moral izpolnjevati - zgolj zakonske obveze, neke minimalne standarde."

​Financiranje in lastništvo stavbe

Ključna stvar, ki se je po Srpčičevih besedah zdaj spremenila in zaradi katere z optimizmom zre naprej, je, da je občina za naprej postavila financiranje gledališča v veliko primernejšo obliko. Na vprašanje, zakaj razmerij z občino ni bilo mogoče urediti že prej, pa odgovarja: "Ko so se enkrat izčrpali strokovni argumenti, smo prišli do zelo preprostega in jasnega dejstva, da so to politične odločitve in politične prioritete. V preteklem mandatu enostavno nismo bili med temi političnimi prioritetami."

Enako pomembno je, dodaja Srpčič, da se je končalo obdobje najema stavbe gledališča: "Gledališče je ogromno denarja vlagalo v sam objekt. Če samo pogledamo, da se je v petih letih nabralo okoli 60 tisoč evrov dolga, mi pa smo v le treh letih - 2017, 2018 in 2019 - v obnavljanje gledališča vložili več kot 90 tisoč evrov, je jasno, kje je nastajala ta luknja." Napake, ki jih je nadzorni odbor našel pri poslovanju, pa Srpčič v prvi vrsti pripisuje trudu gledališča in njega osebno, da bi "v skorajda nemogočih razmerah" poslovali normalno. Druga opcija, dodaja, je bila, da bi gledališče, ko bi denarja zmanjkalo, preprosto zaprli. "Mislim, da se nihče na Ptuju ne more pritoževati nad tem, da gledališče ni oddelalo svojega," je še prepričan Srpčič.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta