Hrvaške tovarne sladkorja v Virovitici, Osijeku in Županji so predlani združile svoje moči in oblikovale Hrvatsku industriju šećera (HIŠ). Lani so zaradi zmanjševanja stroškov proizvodnje zaprli tovarno za predelavo sladkorne pese v Virovitici in letos še v Osijeku, tako da bodo poslej sladkorno peso predelovali samo še v tovarni v Županji. Kot smo poročali, so zadnjih pet let slovenski kmetje ob strokovni pomoči Združenja slovenskih pridelovalcev sladkorne pese in organizirani v Kooperativo Kristal s sedežem v Ormožu znova zagnali pridelavo sladkorne pese, ki so jo sprva vozili v virovitiško tovarno, nato lani v osješko.
Po zaprtju še te pa bodo, pravi Vlado Hunjadi, tajnik omenjenega združenja in strokovni sodelavec zadruge Kooperativa Kristal, ki so jo ustanovili za organizacijo proizvodnje in prodaje sladkorne pese, pogoji ostali nespremenjeni. Nekoliko drugačen bo le odvoz pese, saj jo bodo na predelavo vozili v še nekoliko bolj oddaljeno tovarno. V združenju in zadrugi pridelovalcev obžalujejo predvsem, da so morali zapreti virovitiško tovarno, kjer je skupaj s sezonskimi delavci v času predelave ali kampanje zanjo delalo čez 200 ljudi. "Virovitiška tovarna je sicer tehnološko najnaprednejša in ena od možnosti je, da se bo lotila predelave sladkornega trsa," pripomni Hunjadi.
Kar zadeva letošnjo potezo HIŠ-a, Hunjadi pravi: "Seznanjeni smo bili s to potezo in smo na to dejstvo pripravljeni. Za nas ta sprememba nikakor ne pomeni, da bi morali pridelavo sladkorne pese, ki smo jo lepo razvili in posodobili, kakorkoli prenehati. Še posebno zato ne, ker te surovine na Hrvaškem primanjkuje in je naša pesa za njih še kako pomembna, saj je zaradi izkušenj in truda pridelovalcev tudi zelo kakovostna." Pravkar podpisujejo pogodbe za letošnjo sezono, za zdaj jih imajo 25, podpisovali jih bodo še vse do aprila.
Pogoji ostajajo isti
Hunjadi: "Odkupni pogoji ostajajo isti kot lani, tudi plačilni pogoji bodo podobni, le da bo odkupna cena za 0evro nižja, kar bomo kmetom povrnili z zmanjšanjem stroškov pri transportu." Končnega števila pridelovalcev in obsega letošnje pridelave sladkorne pese nam Hunjadi še ne more dati.
90
hektarjev sladkorne pese naj bi posejali letos
Pogodbe so torej že lani sklepali s HIŠ in jih bodo tudi letos. "Razumemo, da gre za optimizacijo proizvodnje in da zdaj, ko delajo pod eno firmo, morajo narediti vse za rentabilnost pridobivanja sladkorja. Mi smo s ponujeno ceno v pogodbah zadovoljni in za nas je bistveno, da peso sejemo in je naš pridelek primeren tudi za HIŠ. Odkupna cena praktično ostaja enaka, mi pa smo s prevozom po železnici že lani nekoliko znižali stroške in na tem delamo tudi letos. Pomembno je, da pogodbe izpolnimo, te pa nam zagotavljajo določeno mero varnosti," doda predsednik Kooperative Kristal Miroslav Kosi.
Hunjadi napoveduje, da bodo v aprilu že pričeli pripravljati njive in sejati sladkorno peso. Lani so peso z vlakom na stroške zadruge pripeljali do deponije v Virovitici, prevoz do osiješke tovarne pa je bil strošek hrvaške družbe. Tudi za letos upajo, da bo tako in bo HIŠ pokril prevoz do še oddaljenejše tovarne v Županji.
Pesa na 92 hektarjih
Hunjadi in Kosi napovedujeta podobne količine zasejanih polj s sladkorno peso kot lani, ko so jo posejali na 92 hektarjih, medtem ko so se predlani denimo že približali 100 hektarjem. Za pridelavo se je lani odločilo 26 slovenskih kmetov, večinoma iz Prekmurja in Podravja.
Večji interes za ječmen
Hunjadi se čudi, da je med kmeti za pridelavo sladkorne pese manj zanimanja kot denimo za pivovarski ječmen. "Zanimivo, vsi bi raje sejali ječmen, za katerega dobijo 1500 evrov po hektarju, pri pesi je denimo ta izkupiček 2300 evrov. Poleg tega smo v zadnjih letih izboljšali pridelek pese in je ta tudi nekoliko višji od 90 ton po hektarju."
Tudi epidemija covida-19 vpliva na odločitve o sklenitvi pogodb tako za lani kot tudi letos: "Delno je nekaj manj pogodb tudi zaradi obdobja epidemije, saj se ni natančno vedelo, kakšna bo usoda te pridelave. Nismo pa mogli veliko svetovalno in individualno delati s kmeti, kot to počnemo v običajnih razmerah." V združenju so v zadnjih dveh letih poskrbeli tudi za novo tehnologijo odstranjevanja plevelov in v zadnjem času se je povečala tudi možnost namakanja te kulture na njivah Ptujskega polja, tako da je mogoče tudi tako prispevati k boljšemu pridelku. Odkupna cena bo ostala podobna kot lani, ko je znašla 33 evrov za tono očiščene pese pri 16-odstotni stopnji sladkorja oziroma digestiji. Tudi za letos upajo, da bodo sladkor iz pese slovenskih pridelovalcev pakirali v embalažo z napisom Pridelano na njivah slovenskih kmetov. Hunjadi je vesel, da so obseg proizvodnje v okviru kooperative razširili še na pivovarski ječmen za hrvaško-francosko družbo Axe Real.