Ta mesec je toča že kar trikrat klestila po Spodnjem Podravju in tudi delu Slovenskih goric in Haloz, na zadnje minulo soboto, ko je neurje z vetrom, močnimi padavinami in točo marsikje še dodatno poškodovalo pridelke, ki so bili prizadeti že v preteklih neurjih. Na območju Upravne enote Ptuj, ki obsega 16 občin, so bili poškodovani kmetijski pridelki na skupno 9700 hektarjih površine, škoda na kmetijskih kulturah po končnih ocenah Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj je skupno kar 9,989.740 evrov.
Do 40 odstotkov je bilo poškodovanih 5,9 hektarja površin pridelkov, nad 40 odstotkov pa 4610 hektarjev. Neurja so sicer na celotnem območju, ki ga pokriva Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in vključuje tudi izpostavi Slovenska Bistrica in Lenart, povzročila škodo na 10.689 hektarjih, ocenjujejo pa jo na 11,272.453 evrov. "Neurja s točo so prizadela kmetijske rastline v zelo neugodnem času. Žita tik pred žetvijo, ko že drobna toča sklesti na tla veliko pridelka, koruzo tik pred cvetenjem, ko ima formirane vse liste in ni več možnosti regeneracije. Oljne buče, ki so na tem območju zelo pomembna kultura, imajo zaradi velikih listov povsem uničeno listno maso, buče pa še niso v fazi, da bi prisilno dozorele, zato je marsikje izpad 100-odstoten. Zelenjadnice, predvsem čebula, je v fazi, ko še ni tržna, zaradi poškodovanosti listov pa bo zgnila," škodo opisujejo v KGZ Ptuj.
Prijava škode v ptujski občini
S ptujske občine so sporočili, da se bo na podlagi četrtkovega sklepa Ministrstva za obrambo RS, Uprave RS za zaščito in reševanje na območju Mestne občine Ptuj, od 22. julija do 23. avgusta opravila prijava škode na kmetijskih zemljiščih, poškodovanih objektih in gradbeni infrastrukturi. Obrazce za prijavo škode občani dvignejo v prostorih Mestne občine Ptuj (sprejemna pisarna) v delovnem času občinske uprave ali do njih dostopajo na spletnih straneh Mestne občine Ptuj (rubrika Aktualno - http://www.ptuj.si/) in Uprave RS za zaščito in reševanje.
Velik udarec za kmetije
Francu Obranu iz Zabovcev je neurje 7. julija prizadelo 18 hektarjev pšenice in 12 hektarjev koruze, preostala polja, od skupnih 70 hektarjev, ležijo preko Drave, v Šturmovcih, nad katerimi se neurje na srečo tokrat ni zneslo: "Z žetvijo pšenice smo sicer začeli pred točo, a smo poželi le slab hektar in pol. Tam smo imeli na hektar šest ton in pol pridelka. Pri včerajšnji žetvi smo na hektarju pridelali le 1,8 tone pšenice, večina pridelka je obležala na tleh. Vprašanje je tudi, kaj bo s koruzo. Listje je toča povsem sesekljala. Tudi zdrava ne bo, vprašanje, ali bo dovolj dobra za silažo." Zaradi neurja so bili skupno kar ob 70 ton pšenice, pa tudi za tisto malo, kar jo je ostalo po toči, so zaradi slabše kakovosti dobili za tono plačanih 30 evrov manj.
Robert Rižnar ima kmetijo v Gajevcih, v občini Gorišnica, kjer so namakalni sistemi in je vrtnarsko močno razvito. Od 40 hektarjev zemlje, ki jo obdelujejo, na četrtini gojijo vrtnine, rdečo peso in čebulo, na preostali pridelujejo pšenico, koruzo in buče. "Srečo sem imel, da smo večer pred neurjem poželi devet hektarjev pšenice. Čebulo se trudimo rešiti, pomaga nam celo svetovalec iz Nizozemske. Ker je v Sloveniji dovoljenih le malo pripravkov, sedaj večinoma škropimo z aminokislinami in algami. Z njimi smo poškropili tudi buče." Če ne bo uspelo in bo vse skupaj zaman, bo njihova družinska kmetija ob 50 tisoč evrov bruto zaslužka.
Ministrstvo: postavite mreže, sklenite zavarovanje
Kot je ob obisku Ptuja po prvem neurju, 3. julija, ki je prizadelo širše ptujsko območje, dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, si, glede na to, da so tovrstne ujme po Sloveniji vse pogostejše, na ministrstvu želijo, da bi kmetovalci bolj posegali po preventivnih ukrepih, kot so protitočne mreže in rastlinjaki. Še vedno naj bi bilo premalo sklenjenih zavarovanj, za katera ministrstvo premije sofinancira v višini 50 odstotkov. "Trend se počasi obrača. Sredstev za te namene imamo dovolj," je zagotavljala Pivčeva.
Po podatkih ministrstva, ki so jih pridobili iz zavarovalnic, so v Sloveniji najpogosteje zavarovane površine, na katerih raste hmelj, leta 2018 v kar 94 odstotkih, sledijo površine z žiti, lani jih je bilo zavarovanih 37 odstotkov, s 14 odstotki sledijo intenzivni sadovnjaki in z 21 odstotki vinogradi. "Delež zavarovanih površin se je preko let spreminjal, vezan pa je tako na odstotek sofinanciranja zavarovalnih premij kot tudi na pogostost naravnih nesreč in slabih vremenskih razmer," pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da se je odstotek zavarovanih površin nekoliko znižal tudi ob uveljavitvi odbitne franšize.
Zavarovanje za večino kmetov predrago
"Celotno kmetijo sem imel zavarovano vsaj 15 let. Odkar so začeli s 30-odstotno odbitno franšizo, je ne zavarujem več. To namreč pomeni, da mora biti uničenega 40 do 50 odstotkov pridelka, da sploh kaj dobiš. Še najbolj pa zamerim zavarovalnici, da so, ko se je država odločila prispevati 50 odstotkov k premijam, te dvignili za 100 odstotkov. Država je tako denar dala zavarovalnicam, ne kmetom. Letos se je pač zgodilo, kar se je, morali bomo pač preživeti," razlog, da ne zavaruje pridelka, pojasnjuje Obran.
"Država je denar dala zavarovalnicam, ne kmetom"
Za obrambo raje kot za zavarovanja
Kmetovalci, s katerimi smo se pogovarjali, so prepričani, da rešitev za kmetijstvo niso zavarovanja, temveč boljša letalska obramba pred točo. "Avstrijci imajo štiri letala za zaščito pred točo, mi imamo enega, in to je premalo. Že leta apeliramo na ministre, a za to ni bilo nikoli posluha," pravi Obran. Ministrstvo sicer sofinancira obrambo pred točo, letos v višini 33,5 odstotka od skupno slabih 265 tisoč evrov, preostanek bo pokrilo 61 vključenih občin. Ob tem pojasnjujejo, da je enotno mnenje meteorološke stroke doma in v svetu, da "ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh". Vodja obrambe proti toči iz Letalskega centra Maribor Darko Kralj odločno zavrača tovrstne pomisleke in zagotavlja, da bi toča še veliko močneje klestila, če sami ne bi opravljali obrambe, kakršno pač v danih razmerah, z enim letalom, zmorejo. Potrebovali bi namreč vsaj dve letali, kakršni imajo sedaj, in še kakšno dvomotorno, vredno okoli milijon evrov.
Nekateri kmetje zdaj zaradi nezainteresiranosti države celo razmišljajo, da bi se združili in denar namesto za zavarovalne premije namenili izboljšanju obrambe proti toči.