Konec leta 2022 so se francoski mediji veselili ob novici, da je kapitalizacija pariške borze presegla kapitalizacijo londonske. Čeprav sta ti dve finančni ustanovi tekmici že več kot dve stoletji, je pariška med letoma 1914 in 1985 nekoliko izgubila na pomenu, a je nato doživela ponovni razcvet. V medijih smo lahko prebrali, da je londonsko borzo izrinila s položaja vodilne evropske borze. Toda kaj to sploh pomeni?
Da bi to razumeli, moramo najprej razumeti koncept tržne kapitalizacije, ki jo lahko opredelimo kot skupno tržno vrednost izdanih delnic določenega podjetja, ki kotira na neki borzi. Delnice so premoženjske pravice podjetij, ki so jih izdala, kar pomeni, da s tržno kapitalizacijo merimo vrednost teh podjetij. Toda ta vrednost je virtualna, ker predstavlja bodoče dobičke in ker je podjetje ni moglo pretvoriti v denar, ne da bi prodalo vse svoje delnice. Povečanje kapitalizacije je zato le obljuba.
Prav tako ne bi smeli pozabiti, da vsa podjetja ne kotirajo na borzi, ker je kotacija na borzi, čeprav odpira nove možnosti financiranja in omogoča dostop do novih virov sredstev, povezana z določenimi stroški in tveganji, in ker poleg borz obstajajo tudi drugi viri financiranja, predvsem banke, in ker se lahko podjetje iz neke države odloči, da bo kotiralo na borzi v drugi državi.
Kapitalizacija londonske borze je 23. junija 2016, torej na dan, ko je v Veliki Britaniji potekal referendum o izstopu države iz Evropske unije, znašala okoli 2900 milijard evrov, kapitalizacija pariške pa 1750 milijard evrov. Od tedaj naprej se je vrednost funta šterlinga v primerjavi z evrom znižala za šest odstotkov, vrednost londonskega borznega indeksa (FTSE) pa se ni povečala toliko kot vrednost pariškega (CAC All-tradable): vrednost FTSE se je povečala za štirinajst odstotkov, vrednost CAC All-tradable pa za 30 odstotkov.
Toda s kombinacijo teh dveh učnikov je mogoče le deloma pojasniti sedanji vzpon pariške borze. Da bi razumeli vse drugo, bi morali pogledati onstran borznih indeksov in pretehtati dejavnike, kot so vstopi in izstopi z borze ali "majhna" nihanja cen delnic, ki niso upoštevana v indeksih.
Evidenca vstopov/izstopov pariške borze je v primerjavi z londonsko omejena (manj kot pet milijard na leto, z rahlo pozitivno bilanco). Londonska borza ima sicer veliko več prvih javnih ponudb delnic (IPO), vendar zaradi nakupov/prevzemov vseeno beleži velik odliv kapitala: japonska SoftBank je denimo 18. julija 2016 za 24 milijard funtov kupila proizvajalca mikroprocesorjev ARM, s čemer je povzročila umik tega podjetja z borze.
Pokojninski skladi kot razlika
Da bi stvar v celoti razumeli, bi morali proučiti še delnice zunaj borznih indeksov oziroma delnice najmanjših podjetij, katerih vrednost je na pariški borzi naraščala veliko hitreje (plus 150 odstotkov) kot na londonski. Če se osredotočimo na podjetja, ki kotirajo na pariški borzi, lahko vidimo, da med njimi niso samo francoska: med njimi sta denimo startup Be-Bo, ki deluje na področju zdravja in zdravega življenjskega sloga ter ima sedež v Ženevi, ali španskega proizvajalca plastike Plasticos Compuestos. Toda ti dve podjetji se med seboj razlikujeta na pomemben način: prvo je imelo IPO na pariški borzi, medtem ko je drugo ponudilo dodatne delnice na pariški borzi, čeprav je imelo IPO na madridski borzi. Bi morali pri izračunu tržne kapitalizacije Compuestosa upoštevati njegove delnice na pariški borzi ali tiste na madridski?
Začnimo tako, da upoštevamo delnice s pariške borze, ki so v lasti prebivalcev Francije, kot je to običajno. Potem dodajmo še vse tuje delnice, ki jih imajo v lasti francoski prebivalci, vključno s tistimi, ki ne kotirajo na borzi (oziroma se z njimi ne trguje v realnem času). V teh okoliščinah londonska borza nedvomno prekaša pariško. Londonski City ima dejansko posebno infrastrukturo, poimenovano CREST, ki deluje kot depozitar za mednarodne vrednostne papirje in prebivalcem Velike Britanije izdaja digitalne certifikate, ki nadomeščajo tuje delnice.
Če upoštevamo vse tuje delnice, ki kotirajo na borzi, znaša tržna kapitalizacija delnic v lasti prebivalcev Velike Britanije 5,73 trilijona evrov, tržna kapitalizacija delnic v lasti prebivalcev celinske Francije pa 3,42 trilijona evrov, navaja časnik Financial Times. Pojasnilo za razliko so pokojninski skladi, katerih premoženje je v Veliki Britaniji vredno 2774 milijard evrov, v Franciji pa manj kot 92 milijard evrov.
Pomožne "storitve" londonskega Cityja
Pomemben del globalne tržne kapitalizacije so ob delnicah tudi obveznice: konec leta 2020 so bile vredne 118.365 milijard evrov, pri čemer je pariška borza k pogači prispevala skoraj štiri odstotke oziroma malo več kot londonska. Po drugi strani pa je najpomembnejši trg glede na obseg transakcij nedvomno devizni trg: na tem področju londonska borza ustvari več kot 38 odstotkov vseh globalnih aktivnosti z dnevnimi transakcijami v skupni vrednosti več kot 3,42 trilijona evrov, medtem ko pariška borza izvede dnevne transakcije v skupni vrednosti 185 milijard evrov. Na področju financ londonska borza vodi tudi po številu mednarodnih pogodb, ki jih v skladu z britanskim pravom sestavijo britanske odvetniške pisarne.
Prvi sukuki (islamske obveznice), ki jih je izdalo neko ameriško podjetje, so bile pogodbe, zasnovane na ad hoc podjetju, ki je kotiralo in občasno izplačevalo dividende na londonski borzi. Ladje, poslopja, posode, umetnine: londonske odvetniške pisarne znajo sestaviti pogodbo tako, da stranki omogoči nakup katerekoli od teh dobrin pod najugodnejšimi pogoji obdavčitve v izbrani jurisdikciji (na primer sklad s sedežem na britanskem otoku Jersey ali namenska družba s sedežem na Bahamih) z ureditvijo ustreznega financiranja. Nasprotno pa pariška borza ponuja v glavnem konvencionalne načine financiranja in nobenih posebnih pravnih ureditev.
London je že od povojnega obdobja naprej, torej veliko pred Parizom, prav po zaslugi teh pomožnih "storitev" drugo največje globalno finančno središče. V Londonu je v finančnem sektorju še vedno zaposlenih čez milijon ljudi ali 25 odstotkov več kot v Parizu. Toda vrzel med obema delniškima borzama se je zožila, potem ko je brexit povzročil tako imenovani brexodus in je finančne strokovnjake spodbudil, da so se preselili v Pariz.
Mnogi se zdaj sprašujemo, kako utegne ta trend vplivati na preostalo gospodarstvo in tudi na gospodarsko rast. Nikar ne pozabimo, da je nemški BDP za 40 odstotkov večji od francoskega, toda tržna kapitalizacija Nemčije je za 40 odstotkov nižja od tržne kapitalizacije Francije. Toda Francozi bi se morali zavedati, da vrednost podjetij – vsemu novemu spoštovanju trgov do njihove države navkljub – na koncu ni odvisna samo od borznih indeksov, ampak od veliko več stvari.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
