Oceani so središče življenja na zemlji. Absorbirajo četrtino vseh emisij ogljikovega dioksida in zajamejo več kot 90 odstotkov dodatne toplote, ki jo ustvarijo. Oceansko gospodarstvo je vredno več kot 2,5 trilijona dolarjev letno. Več kot trem milijardam ljudi zagotavljajo vsak dan morsko hrano in preživetje. Na njih poteka okrog 90 odstotkov svetovne trgovine. So vir energije in ključni element v boju proti boleznim. Za mnoge predstavljajo delovno mesto in dom.
Zastopamo države, ki gledajo na ocean kot na najpomembnejše storitve - od ribogojništva v norveških fjordih do turizma in ribištva na Palavu. Čeprav so naši izzivi drugačni, nas povezuje dejstvo, da je pandemija velik delež tega ogrozila. Globalna turistična industrija se tako leta 2020 sooča z velikimi izzivi in številnimi negotovostmi za prihodnost, pri čemer bo okrevanje verjetno dolgo in težko. Tako bo na primer v Republiki Palav letos za 52 odstotkov manj turistov kot pretekla leta, naslednje leto pa celo za 92 odstotkov manj, kar bo pomenilo 23-odstotno znižanje BDP. Ogrožena je tudi preskrba s hrano. Dobavne verige so bile namreč prekinjene zaradi ukrepov socialnega distanciranja in karantene, najbolj ranljiva pa sta sektorja ribištva in morske hrane.
Ko svet preučuje vplive in poti do okrevanja, Odbor za visoko trajnostno oceansko gospodarstvo, kateremu sopredsedujemo, poudarja, da mora biti v središču naših misli modra narava. Ocean ima bistveno vlogo - ne samo na področju zdravja in medicine, hrane in preskrbe z energijo, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter znanstvenih odkritij, ampak tudi - morda najpomembnejši del v času po pandemiji - pri krepitvi odpornosti proti podobnim pretresom.
Izredna svetovna narava krize zaradi covida-19 pomeni, da moramo sodelovati pri doseganju trajnostne prihodnosti, ki jo želimo
Obiščite spletno stran brez oglasov.
