V zastavljenem zapisu se bom z zgledi omejil na spletni brskalnik Google Chrome. Sicer pa zapisano velja za vse brskalnike od pionirskega WorldWideWeb naprej, torej – zgoščeno, hkrati pa pogojno – od Mozila Firefox do mobilističnega WebKit.
Bom kar na prvo žogo – brez ovinkarjenja torej. Spletni brskalnik zna biti in je od samega starta naprej (to je vnosa iskane informacije) vzorčni primer oklepališča nevednih, v podaljšku pa potuha neomikanim, lenim, naj bo oproščeno – tudi abotnim uporabnikom. Pravzaprav je pravo gojišče le-teh. Pa bi lahko bilo, predvsem pa moralo biti ravno obratno. Brskalnik bi moral biti oprimek za pravo- in vedoželjne. Že vstopni segment te imenitne informacijsko-komunikacijske bergle bi lahko bil in pravzaprav moral biti odličen jezikovni in pravopisni (vz)gojitelj ter posledično sleherniku opolnomočen vednostni poligon. Pa temu še zdaleč ni tako.
Zastavljam z razmislekom o že vstopni uporabnikovi spletni nepotrebnosti znanja o pravilni rabi oz. stavi velike začetnice – brskalnik to zahtevo preprosto preskoči, celo zavrne, tako da vpis konvertira iz pravopisno dobrega v napačnega, čeprav bi lahko bil imenitno orodje za kultiviranje uporabnika že v tem vstopnem segmentu delovanja. Konkretiziram: iskano zvezo Astra Kos spremeni v astra kos, osebno ime in priimek konvertira iz človeške v botanično-zoološko, torej rastlinsko-živalsko sfero. Zgled je potrdilo domnevi, da je vsled množičnega brskalništva tovrstno strežništvo dobesedno bazen za nabiranje številnih uporabniških nemarnosti in posledično vzpostavljanja dejstva narobe je prav. Vstop v brskalnik in lomastenje po njem prenese (skoraj) vse. Ne čudim se več, da mladi (pa sploh ne samo oni) ne razločujejo več lastnih imen (ko jih zapisujejo) od obč(n)ih – da ne govorim o pravilnosti črkovanja pri zapisovanju le-teh, da ne obvladujejo pisave skupaj in narazen (vzorec: načela na čela!), da ne vedo za ne/stičnosti ločil, da ne poznajo ali več ne čutijo nuje po pravilnih zapisih besed itd. itn. Na pohodu je karađićevstvo, pravzaprav uzurpacija njegove (tako se izkazuje) lokalne genialnosti v občeveljavnost. Vendar z novodobnim presežkom: namreč – ne več le piši kot govoriš, ampak piši, kot se ti zdi. Ni treba drugega kot v brskalnik vnesti zvezo Igo Viktor in se seznaniti z rezultatom iskanja. Še nedolgo tega je bilo tako (fonetično) zapisano ime avtorja mogoče identificirati samo v kateri izmed srbskih enciklopedij – in v nobeni drugi iz svetovnega jezikovnega nabora. Splet pa? Deluje. Zapis Igo Viktor (prav Hugo Victor) brskalcu ponuja naslednje rešitve: napačno izgovarjavo – Ígo Víktor, zmaličeno avtorjevo ime in priimek, če pa je zapis pravi (Victor Hugo), ga ponudi zapisanega z malima začetnicama (victor hugo), praviloma pa ga brskalec po črki tudi prebere in javno razkazuje svojo nevednost.
In tej stavi narobe sveta ni ne konca ne kraja.
Kako je to mogoče? V slovenskem jeziku vse narobe, na "netu" vse deluje
Recimo, da želimo pobrskati med številnimi pristojnostmi slovenskega jezikoslovca kot koordinatorja projekta oz. pionirskega portala Franček (www.franček.si). Kaj se zgodi, če uporabnik v spletni brskalnik vnese v svoji maniri pišmrevritično zapomnjeno avtorjevo ime in primek: cuzma ahčić?
Odziv bo naslednji: Showing results for kozma ahačič Search instead for kuzma ahčič
Uporabnikov klik in spletna karavana gre brez muje naprej: cuzma ahčić postane fakt, Kozma Ahačič pa relikt. Predvsem pa: napačno zapomnjeno je veliko težje izbrisati kot pravilno obliko že v prvo vtisniti v spomin.
Spletni brskalnik bi lahko bil (in moral biti) prvi regulator opismenjevanja. Logično navodilo uporabniku pri omogočanju nadaljnje brskalniške osebne služnosti pri vprvo napačno vnesenem poimenovanju in vpisu iskanega bi, po pameti in skušnjah, bila: ste mislili Kozma Ahačič? Napačen vneseni zapis zamenjajte s pravilnim. Tako oz. s tem bi uporabnika prisilili v odpravljanje prvih izmed vednostnih in posledično jezikovnih nemarnosti (velika začetnica pri osebnih lastnih imenih, korektnost/ustreznost pri poimenovanju).
Se spominjam pedagoške prakse, na katero se je prisegalo: zapiši, ponovi … sedemkrat, pa boš znal. Vem, marijaterezijanstvo. Na spletu bi bilo dovolj za- oz. prepisati enkrat, toda pravilno, da bi brskalnik storil naslednji korak.
Pa s karavano naprej. Nov preizkus – slovengrac: Did you mean: slovenj gradec, slovene gradec, slovintegra, slazenger
Tipka enter in – na ekranu se odpre širok spekter navezav na Slovenj Gradec.
Nadaljujem: don tramp. Including results for donald trump Search only for don tramp
Ne gre se čuditi, da je marsikateremu učencu/dijaku/uporabniku nasploh povsem sprejemljivo, da s takšno podporo še naprej s pridom izkazuje neznanje, neumnost, saj mu pri tem asistira, še več, ga podpira sam nad vse meje razsvetljeni Googlov brskalnik.
In v vaji iz oblikovanja poročila o dogodku v guglovščini zapiše:
cuzma ahčić je v slovengracu govoril o don trampu.
Ker Googlova alma mater skuša ustreči vsaki uporabnikovi informacijski potrebi, ker praviloma »vse ve oz. zna«, ni razloga, da vstopni način ne bi bil sprejemljiv, prenosljiv in deloval tudi v realnosti.
Tako narobe postaja znosno, uporabno, nazadnje pa prav.
In karavana gre naprej (makuci pa le še komaj voljno bevskamo).
Recimo: stivn kink difren sezon
Showing results for Stephen King Different Seasons Search instead for Stivn Kink Difren Sezon
Bodi za tukajšnjo rabo dovolj, zakaj zgledov za napačno je neomejeno število.
Kaj bi pričakoval?
Po vpisanem: stivn kink difren sezon
Google sprašuje: Ste mislili Stephen King Different Seasons?
Vnesite pravilen zapis: Stephen King Different Seasons
In šele po pravilnem vnosu se odprejo spletne informacije o iskani temi.
Prilagam zgled, kaj prenese brskalnik Google!
cuzma ahčić bo 26 September (evropski dan jezikov) v slovengracu v hiši hugo volf ob 18:30 predaval o don tramp in stivn kink difren sezon
Kako je to mogoče? V slovenskem jeziku vse narobe, na "netu" vse deluje. Očitno si nekdo zelo prizadeva za pohabo človeštva za vzpostavitev popolnega "slejverstva".
A nič bat. Na pohodu je chatgpt. Prof. Ivan Bratko pravi, da je še kako uporaben za pisanje šolskih nalog, spisov, vabil, pritožb, prevajanja. Zelo dober je za delanje povzetkov. Dr. Matjaž Gams pa dodaja: Chatgpt zna lepše in bolje pisati katerokoli besedilo od velike večine ljudi.
Že mogoče. Toda, kaj pa takrat, ko je posameznik v razmerju ena na ena ali sam pred ljudmi? To ne bo več mogoče. Vsi bomo V, oprostite: IN.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
