V 60. letih preteklega stoletja je disidentski pesnik Alexander Galich pisal o tihi sokrivdi sovjetskih aparatčikov pri zločinih Josipa Stalina, zlasti pri velikih čistkah, v okviru katerih je bilo na milijone ljudi ali priprtih ali pa so umrli v gulagu. "Tisti, ki so molčali, so postali šefi, kajti molk je zlato," je zapisal Galich. "Bodite tiho, pa boste na vrhu."
Nikoli si ne bi mogla predstavljati, da bi lahko te vrstice kdaj veljale tudi za ZDA. Toda predsednik Donald Trump je spremenil naše dojemanje, kaj vse je mogoče. Celo zdaj, ko se Trumpov predsedniški mandat hitro približuje prepadu, člani republikanske stranke v glavnem molčijo. Pa ne le tako pomembni med njimi, kot sta vodja senatne večine Mitch McConnell in njegov kolega, senator Lindsey Graham, ampak tudi nekdanji predsednik George W. Bush, nekdanji šef kabineta Bele hiše James Baker in nekdanji obrambni minister Dick Cheney. Njihova lojalnost republikanskim vrednotam, kot so nizki davki, zmerni nadzor in socialni konservativizem, se je od ere Ronalda Reagana še utrdila in prav zaradi nje so zdaj sokrivi za škodo, ki jo Trumpova administracija povzroča ZDA in svetu.
Toda te republikanske vrednote preprostim Američanom v preteklih desetletjih niso prinesle gospodarskih koristi. Poleg tega je invazija na Irak pod vodstvom ZDA v času Bushevega predsednikovanja leta 2003 močno načela mednarodni ugled države, zato so nacionalistične vlade v Rusiji, Turčiji, na Madžarskem in drugod začele vse bolj dvomiti o moralnosti vodilne vloge ZDA v svetu.
"Bodite tiho pa boste na vrhu"
