Ko so govorili o protikoronskih ukrepih, so hkrati govorili o potrebi po dodelitvi policijskih pooblastilih vojski, da bi nas učinkoviteje branili pred tujci. Tako so virus izkoristili, da bi dosegli konsenz za ukrepe proti neželenim tujcem. Ta medsebojna povezava ima učinek na to, kako si sedanjo realnost ljudje razlagajo in kako med seboj povezujejo virus s tujostjo in nevarnostjo. Ta odnos oziroma ta mentaliteta ima v Sloveniji svojo zgodovino, saj smo državo utemeljili na izbrisu, ki je pomenil očiščenje vsega, kar se ne sklada s podobo o klenih Slovencih in Slovenkah. Tujost je umazanost, ki nas lahko kontaminira in povzroči konec slovenstva ali na osebni ravni našo smrt. Problem teh strahov in sovraštev je, da nimajo meja – ne ustavijo se na južni meji. Ko enkrat ljudje posvojijo prepričanje, da obstajajo boljši in slabši ljudje, in da se je slabših treba preprosto znebiti, potem to nima več omejitve le na tujce iz tujih dežel, ampak dobijo vlogo tujcev vsi, ki so neželeni, ki se ne skladajo s podobo klenosti, pravosti. V letih po izbrisu smo to zelo dobro videli.