Predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan se spet pritožuje. Tokrat je problem domnevno v tem, da je vlada v paketu zadnjih protikoronskih ukrepov predpisala tudi obvezno samotestiranje učencev in dijakov trikrat na teden, ne več dvakrat - in to na šolah, ne več doma.
Nadravnatelj pravi, da je ukrep "nepremišljen" in "milo rečeno neresen". In sicer zato, ker je vlada šole s tem "znova potisnila v prvo bojno linijo" in jih - "kot ponavadi" - pustila "brez podpore". Zato Pečan pričakuje "težave", ko se bodo zoprni in zateženi starši spet spravili na učitelje in ravnatelje.
Paranje živcev
Gospod Pečan se mi prav nič ne smili - ga pa razumem in z njim sočustvujem. Dejstvo je, da antivakserski, antimaskerski, antitesterski, antiwhatever starši spet razpečujejo na Facebooku v podpis izjave, s katerimi nameravajo nič krivim učiteljem prepovedati, da bi od naslednjega ponedeljka naprej še bolj terorizirali s palčkami v nos njihove sončke. Celo ta male, šest-, sedemletne mižeke.
Res pa je, da ima marsikdo v marsikaterem poklicu opraviti z ljudmi, ki mu parajo živce - ne samo šolniki s prismojenimi starši. Pa te nevšečnosti pač vzamejo v zakup in se nekako znajdejo. Brez pritoževanja.
Gregor Pečan
Da se Pečan sploh oglaša, se mi zdi zanimivejši fenomen od tega, kar nori starši zganjajo na šolah. Konkretno: v sinočnjih Odmevih je povedal, da "ni naloga vodstev šol in učiteljev", da se s starši "pogovarjajo in jih prepričujejo" - kar da so "edine usmeritve", ki jih dobivajo od MIZŠ oz. Inšpektorata za šolstvo.
Kdo se naj s tem ukvarja
Z vase in v svoj razplod zagledanimi sociopati se mi ne ljubi več ukvarjati, ker so s svojimi nesmisli relevantni za družbo približno toliko kot Osveščeni prebivalci Slovenije. Res je sicer, da so najbrž bolj škodljivi kot Pojoči Major - toda to je problem, s katerim se naj ukvarja Gregor Pečan.
Toda predsednik Združenja ravnateljev je kaj čuden patron. Ko je konec septembra MIZŠ poslalo ravnateljem dopis, v katerem so procepilski dokumentarec Mitje Okorna prijazno, nevsiljivo in spodbudno priporočali šolam kot učni material, je Pečan priporočilo zavrnil - češ, "promocija cepljenja ne sodi v našo pristojnost". Največ, kar da bi bil pripravljen v zvezi s tem storiti, je rekel, je forwardiranje dopisa učiteljem - čeprav bi to bil zanj že "poskus vplivanja na osebno mnenje".
V neidealnem svetu - torej v Sloveniji - pa od učiteljev in ravnateljev upravičeno pričakujemo, da bodo nekaj konkretnega naredili za dobrobit države in za javno zdravje
Kdo pa, če ne vi?
Bilo bi super, če bi se učitelji lahko ukvarjali samo s poučevanjem in vzgajanjem otrok, ne da bi se jim bilo treba pri tem bosti z njihovimi starši. Še posebej ne v zvezi s tako pomembnimi postranskimi zadevami, kot so protikoronski ukrepi v šolah.
Ampak to bi bilo možno samo v nekem idealnem svetu. V Sloveniji seveda ne. V Sloveniji se morajo učitelji in ravnatelji med pandemijo skoraj toliko kot s poučevanjem in vzgajanjem otrok ukvarjati s poučevanjem in vzgajanjem njihovih staršev (ki verjetno manj štekajo kot deca v prvi triadi).
V neidealnem svetu - torej v Sloveniji - pa od učiteljev in ravnateljev upravičeno pričakujemo, da bodo nekaj konkretnega naredili za dobrobit države in za javno zdravje. Da bodo uveljavljali ukrepe, ki si jih seveda niso sami izmislili, jih pa moramo vsi skupaj enako upoštevati kot tiste v trgovinah in lokalih in na kulturnih prireditvah.
In ne, samotestiranje učencev in dijakov trikrat na teden ni niti malo nepremišljen in neresen ukrep.
Da, gospod ravnatelj: pričakujem od vas, da boste šolniki v prvih bojnih linijah. V šolah absolutno. Kdo pa, če ne vi?
* Kolumna je bila najprej objavljena na Fokuspokusu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
