(POGLED) Dostavljavci ali dežurni krivci. Zakaj vidi župan Janković v njih problem?

Ljubljanski župan Zoran Janković je pred dnevi Woltove in Glovove dostavljavce hrane označil kot problem. Pa ne problem, ker so to delavci brez pravic, ker si morajo stroške za vozila, čas dopusta in bolniške kriti sami ali pa zato, ker ne dobijo regresa. Niti ne zato, ker so plačani po dostavi in morajo, če želijo dovolj zaslužiti, divjati od restavracije do strank, s čimer so ves čas izpostavljeni nevarnostim.

Problematični so, ker ogrožajo pešce. Občina se je tako že sestala z vodilnimi pri Woltu in Glovu ter po besedah Jankovića načeloma sklenila dogovor, da bodo dostavljavcem na hrbte pripeli identifikacijske oznake, na podlagi katerih bi jih lahko občani prijavljali. Tako se dostavljavcem obeta, da bodo ob že tako strogi h redarjih, ki jim rade volje pišejo kazni (še posebej, če niso belci), dobili še novo vrsto inšpektorjev. Občane. Občane, ki si dostavo naročajo in po možnosti še bentijo nad te iste dostavljavce, če so prepočasni.

Seveda drži, da dostavljavci mariskdaj res ogrožajo pešce, a ob tem je neverjetno, kako slepa je ljubljanska občina, ki očitno ne ve, kako digitalne platforme delujejo ali pa ji enostavno ni mar za nikogar drugega razen bogataše in turiste. Videti je, da se niso niti toliko potrudili, da bi si zastavili najbolj očitno vprašanje, kot je: "Zakaj dostavljavci ogrožajo pešce? Zakaj divjajo?" Divjajo, ker je od tega odvisen njihov zaslužek. Divjajo, ker so plačani po dostavi. Divjajo, ker sicer s svojim delom ne morejo pokriti vedno višjih najemnin, dražjega bencina in hrane. Divjajo, ker morajo imeti privarčevano, če si želijo vzeti prost dan, dopust ali pa bolniško. Privarčevano morajo imeti dovolj za popravilo ali nakup prevoznih sredstev. Zato divjajo. Da preživijo.

Wolt in Glovo seveda nimata težav sprejeti ukrepa, saj ne bodo oni tisti, ki bodo kazni plačali. Niti niso oni tisti, ki bodo manj zaslužili mesečno. Oni bodo pač zaposlili še več "partnerjev", ki bodo prevzeli te dostave, ki jih trenutni zaradi počasnejšega tempa ne bodo.

Če so imeli kaj besede pri pogovorih z občino in omenjenima podjetjema, sem vprašala dostavljavce v Ljubljani. In seveda je niso imeli. "Noro je, kako si drznejo razmišljati, da bi označevali določeno skupino ljudi in nas podvrgli ocenjevanju javnosti," je dejal eden izmed njih. Glede na to, da tako Wolt in Glovo pod o svojih dostavljavcih govorita kot o partnerjih, bi lahko - oprostite cinizmu - trdili, da je skrajno nenavadno, da takšne dogovore sklepata, ne da bi bili v njih vključeni njihovi "enakovredni partnerji". A s tem, da se "enakovrednih poslovnih partnerjev" ne vključuje v odločitve, katerih posledice bodo plačevali edino oni sami, Wolt in Glovo posredno priznavata, da so dostavljavci delavci. Partnerstvo je zgolj pretveza za opravičevanje prekarnih zaposlitev, večinoma gre namreč za espeje in študente, ki so jim odvzete vse pravice.

Janković bi namesto sankcioniranja najšibkejših od Wolta in Glova moral zahtevati, da dostavljavce redno zaposlijo in jim zagotovijo vse pravice, ki so določene v pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas. S tem bi ti delavci dobili osnovne delavske pravice, zaradi katerih ne bi rabili tako divjati in ogrožati pešcev. Ne bi živeli v strahu, kako bodo delali, če se jim bo pokvarilo prevozno sredstvo ali kako bodo preživeli, če bodo zboleli ali se poškodovali. Ne pozabimo še, da espeji v javno blagajno prispevajo manj kot redno zaposleni, z razrastom espejizacije se počasi, a vztrajno razgraja socialna država. To pa vodi do sistema, kjer bo vsak skrbel le zase.

Če bodo dostavljavci v Ljubljani na nahrbtnike res dobili številke, bo znano predvidoma naslednji teden. A že samo dejstvo, da si na kaj takega upajo pomisliti, je skrajno zaskrbljujoče, ne sme pa nas presenetiti. Tako kot nas ne smejo presenetiti primeri hudega izkoriščanja tujih delavcev in nemogočih delavnih pogojev v slabše plačanih panogah. To niso ekcesi kapitalističnega sistema. To so povsem običajne prakse, ki jih bodo kapitalistične države vedno dopuščale. V časih, ko so bolj ugodni za delavstvo, bo takšnih primerov manj, v časih več kriz pa jih lahko pričakujemo več. Kapitalistična država deluje v prid kapitalu, dopušča luknje, ki kapitalu omogočajo kršitve zakonodaje. Ohlapna zakonodaja, ki dopušča več interpretacij, ni naključje. Da je v boljšem položaju tisti, ki ima več denarja, ni naključje, niti ni kakšna teorija zarote bogatašev proti delavstvu. To je sistem.

V kapitalizmu smo delavci vedno izkoriščani, vprašanje tistega trenutka pa je kako zelo. Da si ljubljanska občina drzne tako ignorantsko pogovarjati o ukrepih, ne da bi o tem pomislila na dostavljavce in njihove probleme, je samo začetek. Ob takšnem trendu in poglabljanju neoliberalnih vzorcev, si lahko obetamo še marsikaj, za kar smo "kot družba mislili, da smo pustili za sabo". Razumeti moramo, v kakšni meri se pojavljajo seksistične, rasistične, homofobne prakse in kako zelo izkoriščani so delavci, ni odvisno od tega, v katerem stoletju živimo, ampak od tega, kakšna so razmerja moči v družbi. Dokler bo tehtnica na strani kapitala, bo to normalnost, delavci se bomo počasi privajali na vedno slabše pogoje, solidarnost bo postala prazna beseda, individualizem pa osrednje vodilo. Če bo vsaka poklicna skupina zase bila svojo bitko, se bo bore malo spremenilo, najšibkejši pa bodo izviseli.