(POGLED) Kako živeti s pandemijo

Na podlagi simulacij daljnosežnih in zapletenih interakcij med biologijo, podnebjem in družbo bi lahko morda predvideli poti, ki jih utegne ubrati virus. Toda ker je možnih toliko različnih scenarijev, je treba vse te modele interpretirati z veliko previdnostjo. Zato morajo politični voditelji, ki naj bi jih uporabili, zaupati predstavnikom znanosti, namesto da jih vedno znova utišajo ali uporabljajo le tista njihova dognanja, ki ustrezajo ozki strankarski agendi

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinsek

Znanstveniki, vlade in izvedenci za javno zdravje se zaradi krize, ki jo je povzročila pandemija covida-19, še bolj trudijo razumeti odnos med prenašanjem zoonotskih bolezni (tistih, ki preskočijo z živali na človeka) ter spremenljivostjo okolja, vzorci človeške mobilnosti in trgovanja. Medtem je postalo kristalno jasno, kako veliko se še moramo naučiti o svetu okoli nas.
In čeprav nihče ne more verodostojno napovedati, kaj vse nas še čaka v prihodnosti, bi se lahko vendarle bolje pripravili na naslednjo fazo življenja s covidom-19. Ker na bolezen in njene posledice gledamo z več zornih kotov (epidemiološkega, ekonomskega, političnega in socialnega), je naš pogled omejen. Voditelji bodo brez sistematičnega holističnega pristopa še naprej zaman iskali manjkajoče pomembne dele sestavljanke.
Osnova takega pristopa je zavrnitev zavajajočega prepada med človekom in naravo. Izraz "antropocen", s katerim poimenujemo današnjo geološko dobo, nam daje lažen občutek nadzora nad okoljem. Zaradi covida-19 smo bili prisiljeni priznati, da je antropocen pravzaprav neizprosna povratna zanka, v kateri naše vedenje sproža verižne reakcije, ki spodbujajo tako podnebne spremembe kot širjenje pandemije. Ker med nami in naravo ni nobenih infrastrukturnih ali geopolitičnih meja, tega procesa ne moreta ustaviti niti nacionalizem niti protekcionizem.
Zato si preprosto ne moremo več privoščiti, da bi ignorirali tveganja teh malo verjetnih dogodkov, ki pa se vsake toliko časa vendarle zgodijo. V kompleksnih sistemih so ti medli signali bolj vključeni v celoto in imajo lahko prej multiplikativne učinke kot linearne.

Reuters
Reuters
Michael Ferrari
Twitter
Parag Khanna
Project Syndicate
Spencer Wells
Project Syndicate
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta