Slovar slovenskega knjižnega jezika (Prva knjiga A-Pa, Druga knjiga Pe-Ž)
Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Založila Cankarjeva založba - Založništvo, d. o. o., LJ 2014
Naklada 5000 izvodov
Cena prve in druge knjige 189,90 €
Spoštovani!
Z nakupom druge izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, temeljne knjige vseh, ki govorimo in pišemo, ste si pridobili tudi dostop do elektronske različice slovarja.
In tako dalje. In tako dalje.
Razlogov za nakup je bilo več. Osebni: meje mojega jezika so meje mojega sveta. Poklicni: od prvega delovnega dne sem šolnik, poučevalec slovenskega jezika in književnosti. Narodnostni: udejanjiti podporo temeljnemu kamnu narodne biti, to je slovenskemu jeziku. Knjižnemu.
Sploh pa sem prepričan, da bi morala imeti v zasebni lasti SSKJ (pravzaprav pa tudi SS in SP) vsaka družina s statusom državljanstva v Republiki Sloveniji. In ga umestiti na repliki stare dobre (že v socializmu priporočene, če ne celo terjane) familiarne metrske knjižne police. Predvsem pa bi moral slehernik to knjigo knjig tudi jemati v roke (pa ne samo zato, da bo se čudil njeni teži). V slednjem je bistvena razlika med tradicionalnim krščanskim bogkovim kotom, ki zadostuje za permanentni vse vidim, vse vem, čuvam te, ali budističnim molilnim mlinčkom, ki je, vrteč se, tudi brez poganjalca nema mantra njegove vere, da ne govorim o elektronski nagrobni sveči. Sveta trojica slovenskega jezika je v funkciji samo takrat, ko je v neposredni rabi.
Tako sta pred mano na delovni mizi dejansko stali obe knjigi. Zaradi obsega - prva 1152 + druga 1150 strani - je težko reči oba zvezka Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Eno torej v dvojem.
Bil sem ponosen, da je SSKJ nacionalno-državni intelektualno-obrtni projekt od začetka do konca. Vsenarodna osebna izkaznica (jezik) je s slovensko pametjo fizično sistematizirana (znanost) v artefaktu/ih domačega knjigoveštva (obrt). Po zalistanju v slovensko knjigo knjig (kar SSKJ zagotovo je) se to tudi potrdi, saj so v prvi knjigi na straneh od 9 do 17 (slovar je v velikosti A4) v drobnem tisku navedeni avtorji in sodelavci (glavni uredniški odbor, uredniki, komisije, pomožni, strokovni in zunanji sodelavci, terminološki svetovalci, glavni informatorji za tonemskost …). Uporabniku preostane le še poklon sodelavcem te dvoknjižne knjige.
Potem pa šok.
Na strani 2, kjer je natisnjen kolofon (podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige) je zavedeno: Natisnjeno na Kitajskem.
Dejanje sem razumel kot greh naj- hujše sorte. Svetinjo slovenstva izde- lajo na Kitajskem. Skušam ubiti svoj revolt z dejstvom, da tudi prva (prav- zaprav prvi, saj ste bili dve) slovenska knjiga tudi ni bila natisnjena doma. Ampak - takrat je bil svet še drugače umerjen, družbene relacije diametralno nasprotne današnjim. Prva (prva) slovenska knjiga je bila natis- njena v Tübingenu na Nemškem (tiskar Ulrih Morhard, Abecednik in Katekizem, 1550, na trgu 1551), toda že leta 1575 je v Ljubljani ustanovljena prva slovenska tiskarna in v njej je Janez/Janž Mandelc kot prvo slovensko knjigo natisnil delo Jezus Sirah, Dalmatinov prevod svetopisemske knjige. Slovenska tiskarna torej četrt stoletja, če smo natančni pa 24 let po dosegljivosti prve slovenske knjige na trgu.
Dan enotnosti in samostojnosti zaznamuje Slovencem leto 1990 (26. december) in samo 24 let smo potrebovali, da smo svojo jezikovno biblijo dali natisnit na tuje (SSKJ, 2014).
Po nasmehu zgodovine se je takrat slišal njen krohot.
Očitno se je nad prvo izmed nacionalnih svetinj (jezik, zgodovina, ozemlje) postavila njegova svetost kapital