Sram naj jih bo:
- ker nas zaradi svojih političnih interesov načrtno razdvajajo, namesto da bi nas povezovali;
- ker sejejo dvom, namesto da bi gradili zaupanje;
- ker ne znajo primerno, dostojanstveno, spoštljivo komunicirati, temveč nas zmerjajo, ponižujejo, zaničujejo;
- ker nam lažejo, namesto da bi uveljavljali resnicoljubnost kot vrednoto;
- ker se sprenevedajo, namesto da bi bili odkriti;
- ker nam kradejo, namesto da bi z našim denarjem upravljali modro in pošteno;
- ker je korupcija v tem mandatu postala nedotakljiva svinjarija, namesto da bi jo zakonsko preganjali;
- ker so slabi voditelji, namesto da bi se trudili biti generacijam za zgled;
- ker nas brezglavo zadolžujejo, namesto da bi bili odgovorni do mladih, ki bodo to odplačevali;
- ker nimajo resnega načrta upravljanja s pandemijo, temveč histerično in neživljenjsko testirajo, kaj vse bomo še pripravljeni sprejeti;
- ker favorizirajo svoje ljudi pred mnogo boljšimi samo zato, ker ti niso njihovi;
- ker vladajo po bližnjicah z odloki, namesto s parlamentarno sprejetimi zakoni;
- ker ne plačujejo obveznosti do STA in s tem kršijo zakonodajo;
- ker kadrujejo nekompetentne ljudi in s tem zavirajo naš napredek in izkoristek potencialov;
- ker ne nominirajo že legitimno izbranih EU-tožilcev iz Slovenije, temveč očitno želijo, da njihovo potrošnjo evropskega denarja preiskujejo njihovi ljudje ali pa še raje — nihče;
- in ker niti en dan mandata niso služili svojemu ljudstvu, temveč vladanje razumejo kot neomejeno diskrecijsko pravico za ravnanje po svoji volji.
Sram naj nas bo:
- ker se vse bolj sovražimo, namesto da bi v krizi našli vsebine in poti za povezovanje in krepitev civilne družbe;
- ker obtožujemo in zasmehujemo tiste, ki drugače mislijo, namesto da bi razumeli drugačnost, in z njimi iskali teme, ki jih lahko delimo;
- ker živimo v zablodi, da bomo z nasiljem rešili težave in premagali izzive;
- da v krizi, ki nas je vse prizadela, ne premoremo več kančka solidarnosti, temveč v nasprotju s tem samo še krepimo lastni egoizem in egocentričnost;
- in ker v današnji krizi družbenih odnosov pogosto ravnamo proti ukrepom vladajočih samo iz kljubovanja, za nalašč, in ne zaradi nesmislov, ki jih uvajajo.
Strah naj jih bo:
- lastne nesposobnosti in nevednosti, ki vodi v napačne odločitve, ki se jih ne da več skrivati;
- shodov, ki jih ne obvladujejo, saj prav lahko vodijo v nasilna, nevarna razmerja;
- izgubljenih stolčkov, ugodnosti, bonusov, brez katerih se bodo soočili z realnostjo življenja malega človeka;
- izgube moči in dejstva, da vsak šef lahko vedno dobi novega šefa;
- in življenja brez ugleda in spoštovanja, ki jih morda čaka v prihodnje.
Strah naj nas bo:
- bolezni in duševnih stisk, saj je dostop do zdravnikov vsak dan težji;
- zaprtosti in ozkoglednosti, ki omejujeta razvoj, napredek, ideje in svobodo naroda;
- še enega mandata, ki bi rad spremenil naš nacionalni kurz, ne da bi za to pot sploh kupil karto;
- političnih skrajnosti, saj te niso utež za uravnavanje politične tehtnice, temveč nevarnost za demokracijo;
- političnih amaterjev, špekulantov in povzpetnikov, ki se vlačijo povsod, do koder seže roka politike;
- lastne nesposobnosti presoje, kaj je dobro in kaj je slabo;
- in pomanjkanja volje in energije, da voditeljem povemo, kje in kdaj ravnajo narobe.
Veselijo naj se:
- da so ostali zdravi, kajti brez zdravja tudi politika ni nič vredna in je brez moči;
- da prihajajo volitve, saj raziskav, ki jim vsak mesec sporočajo naše mnenje, ne jemljejo resno;
- in da bodo imeli možnost ponovne izvolitve — če bomo mi tako odločili.
Veselimo se:
- da smo ostali zdravi, kajti brez zdravja je vse drugo nepomembno;
- da so otroci v šolah in vrtcih, četudi je ta hip število odsotnih od pouka nepredstavljivo;
- da prihajajo volitve, kjer bomo lahko izrazili željo po spremembah;
- da imamo pravico izvoliti nekoga drugega — če bomo volili modro!
* Kolumna je že bila objavljena na Fokuspokusu.