(POGLED) Kolumna dr. Maje Pakiž: Pogovorimo se o usmrtitvi brez zapora

Poslušaj
Profimedia
V nadaljevanju preberite: 

Pogosto slišimo argument, saj zdravniki izvajajo umetne prekinitve nosečnosti, zakaj ne bi izvajali usmrtitev bolnih, trpečih ljudi ali jim pri tem pomagali. Izvajanje splava je tudi čustveno breme za vsakega zdravnika, če ni ravno psihopat. Neželeno nosečnost enostavno in dostopno preprečujemo, število splavov drastično upada. Število prošenj za usmrtitev ob trpljenju pa v vseh državah, kjer je dovoljena, drastično narašča. Konkretnih družbenih premikov in načrtov, da bi se preprečilo in lajšalo trpljenje, ki je bolj odvisno od občutkov izgube avtonomije, dostojanstva, zmožnosti izvajanja aktivnosti, ki dajejo veselje in voljo do življenja, občutkov biti v breme in izgube nadzora nad situacijo kot pa s telesnim trpljenjem, pa ni na vidiku.

 

Če se odločimo na nivoju družbe, da se nam zdi prav, da omogočimo pravico do pomoči pri usmrtitvi bolne, trpeče osebe, ki se za to odloči, se moramo dobro in odkrito pogovoriti, kdo bo to naredil. In imel dejanje na vesti. 
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.