(POGLED) Matjaž Han je povedal tisto, kar vemo vsi

Pred časom je bila v Večeru objavljena moja kolumna z naslovom Tudi ti, Golob? Seveda ni šlo za nespoštljivo tikanje, kot so nekateri razbrali iz naslova, ne da bi prebrali kolumno do konca. Naslov sem si sposodil iz znane Shakespearove drame. Seveda sem potem v kolumni dr. Roberta Goloba, ki sem ga pred leti gostil v eni izmed oddaj na lokalni televiziji, vikal. Takrat sem želel opozoriti le, da se mi zdi, da gre Golob po poti vseh prejšnjih politikov ali predsednikov vlad, ki tako kot njihovi predhodniki govorijo in zatrjujejo, da pa oni nikakor ne menjajo po politični barvi tega ali onega, ampak le na podlagi strokovnosti. Ah, seveda. Besede, ki jim verjamejo le tisti najbolj naivni. Jaz ne. Zato sem bil prijetno presenečen v eni od Tarč, ko je gospodarski minister Matjaž Han pošteno priznal, kar tako in tako vemo vsi. No, skoraj vsi. Da smo pač v demokraciji, kjer so v parlamentu in v vladi zastopane stranke, in da ni nič narobe, če te stranke na določena mesta nameščajo, postavljajo ali imenujejo člane svojih strank. S poudarkom, da so tudi dovolj strokovno podkovani za neko pozicijo, delovno mesto, za vodenje uprav družb ali za nadzornike. Še enkrat, Han je povedal tisto, kar vsi vemo. Torej, da politiki, tudi Golob, pa naj še tako govori ali je govoril, da je on drugačen, v prvi vrsti pogledajo najprej kadre, ki so del političnih strank aktualne koalicije, ali pa so iz nekdaj "njegovega" Gen-i. In pika. Tako, kot so ravnale vse predhodne vlade.

V čem pa mislite, da je imenovanje nekdanjega predsednika uprave SDH dr. Janeza Žlaka drugačno od imenovanja aktualnega predsednika uprave mag. Žige Debeljaka? Ni drugačno. Ob tem, da sta oba verjetno strokovnjaka, sta tudi politično profilirana. Tako kot direktor javne televizije Uroš Urbanija. Pa če je član Janševe povsem predrugačene stranke, kot smo jo poznali iz časa Franceta Tomšiča in dr. Jožeta Pučnika, ali ne. Vsi vemo, iz katerega ideološkega gnezda prihaja. S strankarsko izkaznico ali brez nje. Tako kot smo to vedeli pri omenjenih Žlaku in Debeljaku. In vemo in smo vedeli, ko je bil kam imenovan Franci Matoz ali bo, če že ni, kam imenovan nekdanji predsednik vlade Anton Rop.

Enkrat sem tudi zapisal, pa lahko danes spet, da so čisto vse vlade, leve, desne, sredinske, ne vem, kakšne še, prave mojstrice za ustvarjanje proračunskega primanjkljaja. Prav zanima me, ali imajo vsi tisti, ki predlagajo in sprejemajo take proračune, tudi doma minus. Verjetno ne, ker doma bolj skrbno pazijo, da se ne zadolžijo preveč. Ali po domače, da ne zapravijo več, kot zaslužijo. Da žanjejo le tisto, kar so posejali. Z državnim proračunom, torej denarjem nas vseh, pa delajo kot svinja z mehom ali pa slon v trgovini s porcelanom. Briga njih za proračunsko luknjo, saj ni moj denar, si verjetno ob tem mislijo. Resnica pa je taka, da bo slej ko prej treba to vse večjo luknjo zapolniti. Tako ali drugače. Zlepa ali zgrda. Tako je vedno bilo in tako vedno bo.

Ker sem že omenil javno RTV, ne morem drugega zapisati, kot da me zanjo skrbi. Že tako in tako je vse več takih, ki vse manj ali pa sploh ne razumejo več ali se ne zavedajo pomena javne RTV. S tem, ko si eni ali drugi podrejajo informativni program, ki še zdaleč ni vse, kar ustvarjajo na tem javnem servisu, ki ga vsi plačujemo, pravzaprav uničujejo vse. In ko smo že pri informativnih vsebinah, pa političnih intervjujih, za boga milega, nikakor ne morem razumeti, zakaj si Ksenija Horvat in dr. Jože Možina ne zamenjata gostov. Raje bi videl, da bi Možina gostil dr. Slavoja Žižka, dr. Roberta Goloba ali dr. Dragana Petrovca, Horvatova pa recimo dr. Jožeta Dežmana, Janeza Janšo ali dr. Petra Jambreka. Zagotovo bi bili intervjuji manj predvidljivi in tudi bolj zanimivi. Tako kot so zanimivi pri Urošu Slaku, ki gosti tako ene kot druge. Če le pridejo. Sicer pa pove, da so stisnili rep med noge.

Me pa skrbijo besede voditelja Dnevnika Saše Kranjca, ki jih je nedavno izrekel v intervjuju za revijo Obrazi: "Težave so se začele stopnjevati, ko je bil na mesto direktorja televizije imenovan propagandist nekdanje SDS-ove vlade." Ali pa te njegove besede v taistem intervjuju: "Odkar je Uroš Urbanija prevzel vodenje Televizije Slovenije, se pritiski na zaposlene stopnjujejo z zahtevami po pojasnilih, zakaj česa nismo omenili v oddaji, zakaj nismo povedali tega, zakaj onega oziroma zakaj nekaj smo povedali ..."

A vrnimo se na koncu k aktualni vladi. Če se od prejšnje in prejšnjih ne razlikuje prav dosti, vse so se zadolževale, vse kadrovale svoje politične podpornike, se vsaj za zdaj Golobova bistveno razlikuje od Janševe. Na protestih ni več ograj, ni vodnih topov, ni čutiti represije ne zastraševanja, kje lahko poješ burek in kje ne in tudi komunikacija z nami vsemi, tudi z novinarji in mediji, je bistveno bolj strpna in prijazna. Pa četudi kdaj sadijo rožice. Samo da naokrog ne škropijo s solzivcem.