Kovid spreminja naša življenja, zdravje, odnose, vedênje. Vlade, nacionalne sisteme, organizacije, podjetja sili, da se odzovejo. Četudi nekateri ne vedo kako. Mnoge države so se enostavno zgledovale po sosedah, ki so jim najbolj zaupale — a ne da bi res vedele, ali imajo sosedje prav ali ne. Predvsem pa brez premisleka, ali se bo njihova človeška baza enako odzvala na ukrepe.
A ko se bo neposredna grožnja virusa sčasoma umaknila, se potreba po odzivanju na korono ne bo končala. Korona ni NATO, ki ga tam pač ni več, ko zapusti državo.
Pot nazaj
V prihodnosti bomo zagotovo našli pot nazaj v normalno stanje v mnogih vidikih življenja. Vendar ob tem ni nikakršnega dvoma, da se bo marsikaj spremenilo. Kovid je namreč že do danes spremenil izkušnjo vsakega kupca, stranke, zaposlenega, zdravnika, raziskovalca, šolarja, študenta, državljana. Njegov vpliv in spremembe, ki jih bomo morali še izpeljati, lahko pričakujemo še nekaj časa.
Če dvomljivce, antivakserje, Facebook pametnjakoviče in privržence teorij zarot danes še ne prepričajo niti mrtvi, če jih ne prepričajo niti polne bolnišnice, pomanjkanje medicinskega osebja, niti vpoklic dijakov in študentov, vojske, celo tujcev na pomoč bolnišnicam, jih bodo o obstoju virusa sčasoma morda prepričale spremembe, ki nas čakajo. Trajne spremembe.
Nevidne grožnje
Ena od posledic korone je že danes neprijeten, odbijajoč občutek, da so lahko drugi ljudje — sosedje, prijatelji — nosilci nevidne grožnje okužbe. Mene recimo moti, če mi v trgovini kdo od blizu diha za ovratnik ali če kdo vstopa v moj komunikacijski prostor.
Podobno je, če ta občutek apliciramo na kraje, mesta, destinacije, države, ki ohranjajo to isto nevidno grožnjo. Od tega bo odvisna vrsta naših odločitev: kam na počitnice, na potovanje, kje živeti, kje delati, kje graditi tovarne, kje začeti nov posel, koga obiskati.
Spremembe bodo, pa če hočemo ali ne. Kovid bo spremenil naša življenja in našo družbo. Sprememb morda danes še ne opažate ali jih še ne sprejemate, toda v prihodnosti jih boste primorani živeti.
To bo vplivalo na migracije ljudi, tudi na nepremičninski in potrošniški fokus … Povsem mogoče je, da se bomo soočili z močno spremembo tega, kam bo v prihodnje odtekal svetovni denar. Lahko se zgodi, da se bo Slovenija zaradi nenehne grožnje virusa znašla med revnimi državami?
Zdravstveno "gospodarstvo"
S Covid-19 smo doživeli hiter, prisilen, revolucijski prehod na virtualno delo, virtualno potrošnjo, šolanje in druženje na daljavo. To bi nas v naslednjih letih v mnogih življenjskih segmentih doletelo tako ali tako. A v tole zdaj smo bili potisnjeni na silo. Brez izbire. Četudi nam to ni všeč, bo nova izkušnja še hitreje spodbudila nadaljne prehajanje v virtualni svet … Za karkoli. To bo vplivalo na naš način komuniciranja, učenja, dela, potrošnje. To bo vplivalo na vse. Vse, kar se da narediti virtualno, bo narejeno virtualno.
Zaskrbljenost za zdravje, ki zdaj prevladuje, po koncu korona krize ne bo pojenjala. Izkušnje, da človek ne more do zdravnika, ker je ta zaseden z akutnim kovidnim bolnikom, so travmatične. Ljudje pričakujemo zdravniško pomoč. Neglede na to, kaj se dogaja v zdravstvu.
Zato lahko v prihodnje pričakujemo krepitev zdravstvenega "gospodarstva". Podjetja se bodo trudila razumeti, da so lahko del novega zdravstvenega ekosistema in da se lahko s tem približajo razmišljanju svojih strank, kupcev, državljanov. Zdravstvene izkušnje bodo pričakovane v veliko širšem spektru poklicev. In obratno: zdravje bo treba upoštevati pri vsaki poslovni izkušnji.
To sicer zveni dobro, vendar bo to tudi priložnost za špekulativno "zdravstvo" šarlatanov in proizvajalcev, ki drago prodajajo čisti nič. Za uporabnike pa bo izziv ločiti kakovostno ponudbo od špekulativne.
Izolacija
Izolacija je bila ključna beseda od prvega dne pandemije. Ostanite doma. Ne približujte se človeku na več kot meter in pol. Vsi, ki razumemo to preprosto logiko, da se virus širi samo s človeka na človeka, in ki vstopamo v živo, bližnjo interakcijo, ostajamo več doma. Prej smo bili bolj družabni, zdaj smo bolj zapečkarji. Napol zabubljeni. Dom je ponovno postal središče našega življenja.
Delo od doma in manj družabnega življenja lahko postane nov lifestyle. Domača in lokalna poraba bosta narasli. To je velika priložnost za kreativce, ki bodo to znali izkoristiti. Zmagovalci bodo tisti, ki se bodo osredotočili na dom in znali v domačem okolju ponuditi vrsto užitkov, ki smo jih prej doživljali zunaj.
Če ne danes, pa jutri
Zaupanje bo postala pomembnejša vrednota kot kadarkoli prej. Vsesplošno stanje erozije zaupanje pušča posledice.
Ljudje nas prepričujejo, da spoštujejo protikoronske ukrepe, da ravnajo v skladu s priporočili — toda število okužb je vsak dan večje. Kako, če pa jih vsi spoštujemo? Nekdo tu laže.
Povrh vsega pa še vlada kritizira lastne institucije in posvetovalne organe. Deluje proti njim ali jim narekuje, kakšna priporočila naj oblikujejo. Tako narašča nezaupanje v javne institucije, da o nezaupanju v vlado niti ne razpredam.
Ne čudite se, da ima vlada — pa ne samo naša, pošteno rečeno — verjetno največje število dvomljivcev in nasprotnikov. Zato pa imajo Strokovnost, transparentnost, avtentičnost in voditeljstvo, "usklajeno" z narodom, imajo v prihodnosti veliko priložnosti. Bolj kot kadarkoli prej si bomo na vodilnih mestih želeli ljudi, ki jim zaupamo. Poštene, iskrene ljudi. Ljudi z integriteto.
Spremembe bodo, pa če hočemo ali ne. Kovid bo spremenil naša življenja in našo družbo. Sprememb morda danes še ne opažate ali jih še ne sprejemate, toda v prihodnosti jih boste primorani živeti.
Mogoče se pa prav zato takrat ne bomo več delili na ene in druge? Bo pomen kolektiva, skupnosti, zavezništva obudil danes odrinjeno solidarnost? Bomo nekoč celo hvaležni, da se nam je zgodila korona?
* Kolumna je že bila objavljena na Fokuspokusu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
