(POGLED) Naša mesta po pandemiji covida-19 ne bodo nikoli več enaka. In tudi ne bi smela biti

V Italiji in drugod nas je javnozdravstvena kriza postavila v defenzivo. Naše bolnišnice so se izkazale za neprimerne. In mesta, zasnovana tako, da so zadovoljevala naše potrebe v trenutku, ki ni niti približno podoben sedanjemu, so prispevala k širjenju okužb. Koronavirus posledično zapira tovarno idej in interakcij, gonilno silo socialnega dinamizma in gospodarske rasti: urbani center. In ker se utegne virus izkazati za dolgotrajno ali celo kronično grožnjo, je postalo za arhitekte ključno vprašanje, kako temu prilagoditi načrte in upravljanje mest.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Patricia Viel
Project Syndicate

Zaradi pomanjkanja bolnišnic so začeli te mrzlično urejati v poslopjih, ki niso bila zgrajena za to, da bi v njih zdravili ljudi. To seveda ni bilo poceni. V Italiji je vlada že premišljevala o izgradnji medicinskih kompleksov v osrednjem in južnem delu države, kjer je zdravstvena infrastruktura zelo slaba. Toda več kot 75 odstotkov vseh primerov covida-19 smo v Italiji zabeležili v zveznih deželah severno od Toskane, kjer imajo najboljšo zdravstveno infrastrukturo v državi, vendar niti ta ni zadostovala glede na število pacientov, ki so potrebovali nujno medicinsko pomoč in intenzivno nego.
Milansko razstavišče Fiera Milano so spremenili v 25 tisoč kvadratnih metrov velik urgentni center za intenzivno terapijo. Kaj, če bi bilo to razstavišče že v osnovi zasnovano tako, da ne bi služilo samo svojemu osnovnemu namenu, ampak bi ga bilo mogoče takoj uporabiti tudi v morebitnih kriznih situacijah? Jasno je, da urbanih prostorov ne smemo več načrtovati tako, da bodo imeli eno samo funkcijo, če bi radi, da bodo uporabni tudi v izrednih razmerah. Del kakovostnega urbanega načrtovanja mora biti odslej tudi "nepredstavljivo". Ne nazadnje več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, ki predstavljajo rodovitna tla tako za teroriste kot za viruse.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.