Zaradi pomanjkanja bolnišnic so začeli te mrzlično urejati v poslopjih, ki niso bila zgrajena za to, da bi v njih zdravili ljudi. To seveda ni bilo poceni. V Italiji je vlada že premišljevala o izgradnji medicinskih kompleksov v osrednjem in južnem delu države, kjer je zdravstvena infrastruktura zelo slaba. Toda več kot 75 odstotkov vseh primerov covida-19 smo v Italiji zabeležili v zveznih deželah severno od Toskane, kjer imajo najboljšo zdravstveno infrastrukturo v državi, vendar niti ta ni zadostovala glede na število pacientov, ki so potrebovali nujno medicinsko pomoč in intenzivno nego.
Milansko razstavišče Fiera Milano so spremenili v 25 tisoč kvadratnih metrov velik urgentni center za intenzivno terapijo. Kaj, če bi bilo to razstavišče že v osnovi zasnovano tako, da ne bi služilo samo svojemu osnovnemu namenu, ampak bi ga bilo mogoče takoj uporabiti tudi v morebitnih kriznih situacijah? Jasno je, da urbanih prostorov ne smemo več načrtovati tako, da bodo imeli eno samo funkcijo, če bi radi, da bodo uporabni tudi v izrednih razmerah. Del kakovostnega urbanega načrtovanja mora biti odslej tudi "nepredstavljivo". Ne nazadnje več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, ki predstavljajo rodovitna tla tako za teroriste kot za viruse.
Sredi te zgodovinske tragedije je najosnovnejša dolžnost vseh nas, da ponovno premislimo o svoji prihodnosti
Obiščite spletno stran brez oglasov.
