Na celjskem sodišču je bilo za danes napovedano, včeraj pa preklicano ponovno sojenje premierju in predsedniku SDS Janezu Janši zaradi očitane mu razžalitve novinark RTV Slovenija Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek v tvitu iz leta 2016: "Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30, drugo za 34 €. #Zvodnik Milan." Celjsko višje sodišče je namreč v letu 2019 razveljavilo sodbo sodišča, ki je v prvem postopku prepoznalo razžalitev in premierja obsodilo na pogojno zaporno kazen, po odločitvi višjega sodišča pa je bila kazenska zadeva vrnjena v novo sojenje pred spremenjenim senatom. Odmikanje naroka sicer lahko pripelje do zastaranja primera. V vsakem primeru je v pretečenem času, na katerega je treba računati ob tehtanju in odločitvah za tožbe, izraz prostitutka oziroma njegova variacija presstitutka postal za novinarke ustaljena, priročna opazka. Janša je ne glede na sodne postopke de facto postavil in sčasoma uveljavil "normo", začrtal "standard", ki se je oprijel novinark - zlasti javnega medija, označenega za javno hišo.
Nedavno končana analiza napadov na novinarje, opravljena pri Društvu novinarjev Slovenije za obdobje od leta 2018 do 2020, v delu objav v družbenih medijih odslikava prav to, da je silovita aroganca zmerjanja novinark pogosto zaznamovana s pri Janši sposojeno oznako prostitutka ali presstituka. Poniževanja novinark, zlasti na družbenih omrežjih, iz anonimnih oziroma lažnih profilov, pa tudi virov, ki identitete niti ne skušajo več prikriti, se, spodbujena s sovražnim valom, naperjenim proti medijem in novinarjem, množijo kot plesen. Napadi na novinarke niso le nedostojni - nedostojno je v z blatenji zastrupljenem javnem prostoru postala premila beseda. So vse bolj prostaški in popolnoma brez omejitev - diskreditirajo ne le profesionalno, temveč zarežejo tudi osebno, s spolnimi opazkami, zmerljivkami, kot so - če naštejem le nekaj zbranih - "prasica, kuzla, kurbica, kokoš, sranje od ženske, komunajzarska prasica, ovaduhinja, zabita, jezna, histerična babura, feministična nacistka, družbenopolitična delavka, ki bo nekega dne odšla kot kurba s plesa". V nasprotju z napadi na kolege so pri psovanjih žensk v ospredju telesne značilnosti, spolna namigovanja, prepričanja o nižji inteligenci, ki dosega kvečjemu raven živali. Zadnja mednarodna raziskava Mednarodnega novinarskega centra (ICFJ) in Unesca (izsledki iz novembra 2020) med drugim ugotavlja, da je bilo skoraj tri četrtine novinark, vključenih v raziskavo, žrtev nadlegovanja, groženj in napadov. Žrtve fizičnega nasilja, tudi umorov, so pred tem praviloma prejemale spletne grožnje. Morda se zdijo prevladujoče vseprežemajoče žalitve pri nas "nedolžne", samo del nizkotnega diskurza, ki se je le razplamtel, a je prisoten od nekdaj, in ob katerih vse preveč moraliziramo, se zgražamo in smo kar naprej osupli in ogorčeni. A njihovo minimaliziranje in banaliziranje je treba prepoznati kot del domišljene širše politične strategije, ki skuša z več hkratnimi mehanizmi - tako na vsakdanji ravni, še bolj pa strateško in dolgoročno na politični - doseči popoln razkroj profesionalizma v medijih ali kar uničenje kritičnih medijev. V podtonu nenehnega napadanja tiči ključno sporočilo, da bodo imele novinarske obdelave in kritike, zlasti oblasti, neizbežne posledice, tudi osebne.
Ne pristajamo na pojmovanje novinarstva kot panoge za izmenjevanje uslug in podrejanja
A dno dna v širjenju nestrpnosti in sovražnosti zoper novinarje in medije kljub vsemu gotovo še ni doseženo. Žal se zdi, da se sedanji politični vrh šele ogreva. Podporna mašinerija, ki deluje na več ravneh, le poganja in nato od spodaj navzgor priliva olja na kolesje obračunov. Pred dobrim letom dni je vrhovno sodišče v reviziji v primeru Mojce Šetinc Pašek v tehtanju med svobodo političnega izražanja Janše in pravico do časti in dobrega imena tožnice novinarke odločilo, da je treba dati prednost svobodi političnega izražanja. Prepoznalo in argumentiralo je prednosti po mnenju večine iz senata "razsvetljenskega načela", po katerem "samo svobodna razprava o pomembnih družbenih temah omogoča približevanje resnici". Novinarke pa da bi v tem smislu ob javni izpostavljenosti morale prenesti več, sploh na družbenih omrežjih, kjer je omogočena in prepoznana večja ekspresivnost izražanja v prispodobah. Tako naj bi potemtakem pojmovali razsvetljenstvo, smo izvedeli. Novinarka po tej sodbi (še) čaka, kako bo odločilo ustavno sodišče.
Novinarke seveda lahko prenesemo kritiko in moramo jo prenesti, od pripomb na naše delo ne bežimo. Delamo odgovorno, seveda tudi napake. Nismo imune za profesionalne zdrse. A ne smilimo se same sebi in ne "izigravamo žrtev". Same smo se odločile za ta poklic, s tem pristale tudi na večjo mero (javne) izpostavljenosti, ki je zlasti v majhnem prostoru še bolj izrazita. Morda je nekoliko stereotipno ali vsaj utečeno, da ob vsakem osmem marcu, dnevu žena, izpostavljamo in ponavljamo družbeni položaj in vlogo žensk. Toda razmere žal ponazarjajo in dokazujejo, kako se lahko že pridobljene pravice žensk razkrajajo tudi, ko se to zdi že skoraj nemogoče, še manj pa dojemljivo. V ospredju danes, zlasti v širšem oziranju zgolj po Evropi, ne ostajajo le vprašanja o pravicah žensk, temveč predvsem odnos do žensk in priznavanja vloge v še vedno prevladujočem patriarhalnem ustroju družbe. Do neke mere k utečenim pojmovanjem prispevamo tudi ženske same, ne kaže pa pri tem preveč posploševati.
Novinarke smo seveda le del širše zgodbe, nič več, nič manj. Pravzaprav bi bilo naše življenje lahko precej preprosto, če bi se preživljale z lažmi in šle z njimi spat (prosto po Janševi obtožbi novinarke Politica Lili Bayer "l(a)ying for a living"), morda bi nam bilo preprosteje, če bi dejansko le služile skritim agendam in interesom iz ozadja, ki nam jih podtikajo, in bi se preprosto zaradi udobja odpovedale etiki oziroma kar temeljem poklica. V tvitu o prostitutkah je ne nazadnje vsebovano (od)služenje - dejansko razumevanje novinarstva le kot neke vrste služabništva. A če kaj velja, je ravno nasprotno in zbija vse teorije o ženski šibkosti in podrejenosti: ne pristajamo na pojmovanje novinarstva kot panoge za izmenjevanje uslug, vpliva in moči ter podrejanja. Novinarke smo, ne prostitutke, ki bi se prodajale (katerikoli) oblasti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
