Zaslišanje Klavdije Snežič in Roka Snežiča pred preiskovalno komisijo DZ je bilo sramotno in šokantno. Pa ne zaradi njunega eskiviranja odgovorov na vprašanja komisije, temveč zaradi poniževalnega in prezirljivega odnosa do parlamentarne institucije, ki ga je pokazal zlasti tako imenovani doktor davčnih utaj.
Vljudnost na stran: Snežič je prišel v DZ povedat, da "jih ne jebe pet posto" in da se na njih tako rekoč "poserje". Da jih ima za kretene, ki zapravljajo davkoplačevalski denar in njegov čas. Celo to jim je rekel, naj mu plačajo 350 evrov za prvo uro svetovanja, če hočejo slišati odgovor, ker ne dela zastonj.
Še bolj neverjetno kot njegovo obnašanje pa je to, da je Snežič obveljal za heroja provladne medijske greznice, saj da je bandi levuharski povedal, kar jim gre, ali ji vsaj pokazal, kaj si o njih misli.
Ker ne pozabite: provladna medijska greznica je janšistični Völkischer Beobachter. Stenčas in bilten, ki uradna stališča vlade prevaja v potencirano, vsem razumljivo, uličarsko, zlonamerno, histerično, primitivno opravljivost in sovražni govor.
Drhalništvo v parlamentu
Snežič se je obnašal arogantno kot nekdo, ki je sicer videti kriv z Lune, a tudi kot nekdo, ki se zaveda, da mu brez korpusov delikti, brez dodatnih informacij ali kaj šele brez njegovega priznanja ne morejo dokazati ničesar.
In tudi če bi mu mogli dokazati, ga ne bi mogli kaznovati. Njegova poanta je skratka bila, da mu pač nič ne morejo in da se lahko iz njih zasluženo norčuje in jim kaže svoj najgloblji prezir.
Priča se je za svojo full monty ekshibicijo v parlamentu kostumirala v belo majico, potiskano z ukradeno in ponarodelo pijansko oz. žurersko “slikico njegovega oboževalca” (8:39–8:45) Mihe Kordiša (Levica). To fotografijo je internetna drhal v zadnjih letih šerala do onemoglosti, kadarkoli je beseda nanesla na Kordiša (kar seveda ni bilo redko). Tako je ta anonimni desničarski primitivizem z družbenih omrežij po zaslugi Roka Snežiča nasilno in nekontrolirano vdrl v parlament. Ta mentaliteta je prišla v parlament z vabilom. Völkischer Beobachter ji je takoj izrekel dobrodošlico.
Da prideš na parlamentarno zaslišanje v majici, s katero zajebavaš enega od poslancev, je nezaslišana provokacija in poniglavost, ki je naturščiku tipa Snežič človek niti ne bi pripisal. Predvsem pa si Državni zbor ne bi bil smel dovoliti, da nek outsider pride v parlament in se eksplicitno norčuje iz enega od poslancev.
Da prideš na parlamentarno zaslišanje v majici za zajebavanje poslanca, je provokacija in poniglavost, ki je naturščiku tipa Snežič človek niti ne bi pripisal. Predvsem pa si DZ ne bi bil smel dovoliti, da outsider pride v parlament in se eksplicitno norčuje iz poslanca.
Aja, najbrž jih zato ni motilo, ker so poslanci tega že navajeni med sabo — in ker jih poslanec Kordiš sam zna včasih zmerjati.
Jalovi opozicijski stratagemi
Da je Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM d.d., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke SDS in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje SDS za predčasne volitve poslancev v Državni zbor 2018 kot priči povabila prav gospoda doktorja in njegovo soprogo, je eden od teh jalovih opozicijskih stratagemov.
Snežičeva se je v spremstvu in po nasvetu odvetnika sklicevala na 10. člen Zakona o parlamentarni preiskavi, ki pričam omogoča, “da odklonijo odgovor, če je verjetno, da bi s tem spravile sebe ali svojega bližnjega sorodnika v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali v kazenski pregon” — kar vse pove o smislu teh parlamentarnih preiskav.
Za osvežitev spomina: tako tudi ni imelo smisla zaslišanje Jureta Jankovića pred komisijo pred enajstimi leti, ko v spremstvu in po nasvetu odvetnika — for the record: Aleksandra Čeferina — tudi on ni nič povedal na enak način kot Snežičeva. Ampak glavno, da je imela takratna opozicija svoj PR šov. Enkrat eni, enkrat drugi.
Vunbacitelj
Tako se opozicijski manevri obračajo proti opoziciji sami. Zdaj eni, zdaj drugi. Če bo imela ta tokratna srečo, se bo prenekateremu bogaboječemu rojaku vendarle zdelo preneumno, da nek vunbacitelj pride v parlament in se norca dela iz poslancev.
Snežič se je obnašal kot nekdo, ki je videti kriv z Lune, a tudi kot nekdo, ki se zaveda, da mu ne morejo dokazati ničesar. In tudi če bi mu mogli, ga ne bi mogli kaznovati. Šlo je za to, da mu pač nič ne morejo in da se lahko iz njih norčuje in jim kaže svoj najgloblji prezir.
Ni pa nujno, da bo to splošna, običajna reakcija. Občutek imam, da desničarji poskušajo Snežiča prikazati kot nekakšnega novodobnega, posodobljenega Martina Krpana. S to razliko, seveda, da naš junak dandanes namesto angleške soli prodaja finančne storitve in je v tem tako dober, da ga po potrebi sam cesar včasih pokliče na pomoč. Je klen, močan, možat, plečat, zalit — kot da bi ga Tone Kralj narisal — in je desničarjem za zgled iznajdljivosti in izmuzljivosti, obenem pa zna razvajenim in ozkoglednim dvorjanom kakšno žaltavo razdreti, če si zaslužijo.
To včerajšnje zaslišanje je bilo skratka velikansko ponižanje za parlament. Snežič je tu kriv še najmanj, saj je izpadel samo kot junaški koristni idiot za na naslovnico Völkischer Beobachterja. Skrbi me za tako imenovani hram demokracije.
* Kolumna je bila najprej objavljena na Fokuspokusu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
