(POGLED) Zdaj se je Janez Janša enkrat spravil na ta prave, na kakšno milijardo komunistov. Ali pa vsaj njihov vladajoči razred

Marko Crnkovič
21.01.2022 17:30

Vsi vemo, da ne mara komunistov. Prikazujejo se mu povsod. Z njimi doživlja svetle zunanjepolitične trenutke

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Janševa poteza, da se je z izrazi podpore Republiki Kitajski, bolj znani kot Tajvan, šel zamerit Ljudski republiki Kitajski — ki jo EU priznava za edino suvereno državo pod imenom Kitajska —, se za politika njegove baže zdi nenavadna, a ne nerazumljiva. Odkrito rečeno pa ni niti antipatična.

Presenečenje, ki je ob Janševem jezikanju navdalo politično in državljansko opozicijo, izhaja iz disproporca moči med gospodarsko, znanstveno, vojaško, tehnološko velesilo in med majhno, v svetovnem merilu nepomembno državo.

Ni pa nič novega, da Janša črtí komuniste — in to Kitajci (kot država) so, namreč LR Kitajska. Vsi še predobro vemo, da Janša ne mara komunistov. Komunisti se mu prikazujejo vsepovsod, vendar morda le ni tako prepričan, da so res to, za kar jih ima.

Zato se je enkrat za spremembo spravil na ta prave. Na kakšno milijardo njih. Ali vsaj na njihov vladajoči razred. Na dobro, staro Komunistično partijo Kitajske, kakršnih nikjer na svetu več ne delajo.

Diplomatska zadržanost

Slovenska zunanja politika zaradi omenjenega disproporca tendira k diplomatski zadržanosti do večjih, močnejših, bogatejših držav, od katerih si obetamo koristi. Slovenska zunanja politika je po defaultu oportunistična. Neglede na to, ali je moralno upravičeno, da se držimo ob strani ali na eni od strani.

Pisal se je november 2007. Janez Janša v Pekingu na pogovorih kitajskim predsednikom Hu Jintaom 

Epa

Sodeč po prvih kitajskih reakcijah ni bila dobra ideja, da je Janša napovedal tesnejše sodelovanje s Tajvanom, za nameček pa Kitajcem obesil še odgovornost za izbruh korona virusa. Ker kot beremo:

"Nekatera podjetja [so od kitajskih partnerjev že] prejela preklice pogodb, sporočila o ukinitvi fizične ali spletne prodaje izdelkov, pri nekaterih pa so kitajski partnerji izstopili iz že dogovorjenih poslovnih naložb."

Samsung, Huawei, Xiaomi

Smiselno je verjeti, da te juhe ne bomo pojedli tako vroče, kot jo je Janša skuhal in kot jo je zgrožena opozicija še dodatno pogrela. Če s Tajvanom sodeluje dvajset držav EU, zakaj ne bi tudi Slovenija? In navsezadnje, Kitajci so bili razočarani nad Slovenijo tudi takrat, ko sta Logar in Pompeo podpisala "sporazum o varnosti 5G omrežij".

Pa vi? Ste se že znebili svojega Samsunga, Huaweija in Xiaomija?

Tudi litovska vlada — in Litva ni ravno veliko večja velesila od Slovenije — "svari pred varnostnimi tveganji in cenzuro v pametnih telefonih kitajskih proizvajalcev" in "potrošnikom svetuje, naj se izogibajo kupovanju mobilnih telefonov kitajskih izdelovalcev" in "naj nehajo uporabljati [kitajske] naprave, ki jih že imajo v lasti".

Arhiv Večera

Ponižani in razžaljeni

Prvi slovenski zunanji minister Rupel spet ni zamudil priložnosti, da ne bi nič rekel. No, tokrat se je oglasil upravičeno:

"Slovenija v svoji naravi, v svojem 'čustvenem bistvu' simpatizira s skupnostmi, ki sledijo svobodi, neodvisnosti in samostojnosti, tudi s Tajvanom."

To je lepo slišati. To cenim. Že od malih nog so me socializirali za simpatiziranje s ponižanimi in razžaljenimi, zatiranimi, okupiranimi, koloniziranimi, izkoriščanimi. Vietnam, Biafra, Angola, Palestina, Čile, Afganistan, Čečenija, Krim, Kurdistan, Katalonija, Hong Kong … — da ne naštevam.

Današnja vlada bi porekla, da sem bil indoktriniran. Tako kot sta bila indoktrinirana tudi Janša in Rupel, vendar ju je srečala pamet ali pa sta doživela razsvetljenje, ko sta prišla na oblast.

Ne nujno na pravi strani

Dejstvo je, da ima Janša včasih svetle zunanjepolitične trenutke. Ošvrkniti Kitajsko in potrepljati Tajvan je v bistvu pogumna poteza, za katero lahko samo upamo, da se Sloveniji ne bo maščevala. Podobno mu je treba šteti v plus, da je lani julija na srečanju iranske diaspore Free Iran World Summit v video nagovoru pozval k preiskavi poboja trideset tisoč političnih zapornikov leta 1988.

Resno. Zakaj bi samo doma prekopavali in preštevali kosti pobitih? Tudi v Iranu jih morajo …

Slovenska zunanja politika pa ni nujno na strani šibkejših in zatiranih, pregnanih. Če se Janši ali Logarju ti zdijo preveč fanatični ali celo teroristični, potem raje izobesita izraelsko zastavo.

Skoraj sem že napisal, da bi lahko ta vlada pokazala malo več naklonjenosti tudi do Kataloncev, pa sem se spomnil, da je to bilo že pod predprejšnjo vlado.

* Kolumna je bila najprej objavljena na Fokuspokusu. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta