Upokojenske stranke se očitno še ne bomo tako kmalu znebili, lahko pa si škodoželjno obetamo obilo zabave ob spremljanju njenega delovanja.
Najnovejši pripetljaj, ki so nam ga pripravili, je pismo aktualnega predsednika stranke poslancem DeSUS. Očita jim, da so se z glasovanjem za neke vladne predloge zakonov v sredo spet pregrešili proti uradnemu stališču stranke, da aktualne vlade niti slučajno ne podpirajo. Pri tem jim je celo zagrozil, da bo DeSUS “najbolj rigorozno” ukrepal, če bodo neposlušneži s to kolaboracijo nadaljevali.
Tokrat, ko so zdaj ja, zdaj ne Jasničevi poslanci glasovali po volji koaliciji. Glasovali so že namreč tudi po volji opozicije. DeSUS glasuje tako, kot mu paše. Mi pa trepetamo in ugibamo, kako bo naslednjič.
Ukor pred izključitvijo
Vladi naklonjeni se v zvezi s tem ukorom pred izključitvijo zdaj sklicujejo na 82. člen Ustave, ki se glasi:
“Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.”
Pravijo, da je Ustavo treba spoštovati. Prav. Lahko pa si o njej mislimo svoje. Recimo o tem členu.
Kaj so to “navodila”? Kaj so hoteli s tem povedati, da poslanci “niso vezani na kakršnakoli navodila”? Da jim strici iz ozadja ne smejo prišepetavati? Ali kdo? Tudi predsednik njihove stranke ne?
Domnevam, da je poanta tega člena, da se poslanci morajo pri glasovanju odločati po svojem prepričanju. Da ne sme nihče na njih vplivati. Ker se morajo odločati samostojno. Razmišljati s svojo glavo. Po vesti.
Super in pošteno
Za slovenske principe je to super in pošteno. Ampak kdo ali kaj pa nam volilcem garantira, da bodo v eni in isti stranki vsi poslanci vsaj podobnega prepričanja? To namreč po nekem očitno naivnem in preživelem defaultu pričakujemo od stranke in od njenih poslancev.
Res je, da smo na volitvah glasovali za poslanca kot posameznika, ki pa je vendarle kandidiral na strankarski listi. Uspeh stranke je seštevek glasov, ki so jih dobili njeni kandidati. Več ko so poslanci dobili glasov, več poslanskih sedežev stranka ima.
Zakaj bi torej poslanci — ko se enkrat posedejo v DZ — individualno glasovali drugače, kot se je kolektivno dogovorila njihova stranka sama?
Bog je daj po navodilih!
Državni zbor je tako zmešan, skregan, trmast, razparceliran in oportunističen, da ni niti malo nenavadno, da se mnogi poslanci ne čutijo dolžne spoštovati strankarskih usmeritev. Bolj dosledni — ali vsaj bolj trmasti — zato izstopijo iz poslanske skupine in se pridružijo tako imenovanim nepovezanim poslancem. Ali prestopijo iz ene poslanske skupine v drugo. Ali včasih glasujejo po volji koalicije, drugič pa po volji opozicije.
Po volji lahko, ampak bog ne daj po navodilih!
Nepopustljivost političnega antagonizma med vladnimi in opozicijskimi strankami je v danih razmerah še nekako razumljiva, čeprav ne nujno opravičljiva. A ta antagonizem postaja vse bolj prevladujoč način razmišljanja tudi znotraj posameznih strank.
Primer tega je to, kar se dogaja v DeSUS. DeSUS je najšibkejša in najbolj razsuta stranka. Vsaj v zadnjem letu ali dveh tudi stranka z največ predsedniki na časovno enoto. In ta notranja nestabilnost, razklanost je znamenje njene šibkosti. In taki nimajo kaj iskati v parlamentu. Neglede na to, za koga glasujejo.
Kdo ve koliko originalnosti
Biti poslanec ni poklic, ki bi od človeka zahteval kdo ve koliko originalnosti. Malo pameti, poštenja, pridnosti, prijaznosti in strpnosti je čisto dovolj. Predvsem pa tega, da se zna dogovoriti z drugimi. S svojimi in njihovimi. Da je team player, ne pa solist. To mu bo olajšalo delo. Ker je dolžen spoštovati odločitve svoje stranke. Ker le zakaj bi bil sicer njen član?
Ta 82. člen s svojimi navodili, na katera da ne smejo biti vezani, si naj poslanci nekam zataknejo. Volilci hočemo parlamentarno predvidljivost. Rezultat volitev je bil pač tak in tak — in tako naj Državni zbor tudi funkcionira. Da ne bo presenečenj.
V Sloveniji pa so presenečenja non-stop. Presenečenje, ko zmagovalec ne sestavi vlade. Presenečenje, ko jo sestavi nekdo drug. Presenečenje, ko nenadoma odstopi. Presenečenje, ko čez noč nastane nova vlada. Presenečenje, ko je tako podobna prejšnji, pa vendar popolnoma drugačna. Presenečenje, ko se poslanci sprehajajo iz koalicije v opozicijo. Presenečenje pri skoraj vsakem glasovanju in preglasovanju.
Hočete čim prej volitve? Tudi prav. Ampak nikar si preveč ne obetajte.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
