V drugem krogu se bosta na francoskih predsedniških volitvah jutri pomerila stara znanca izpred petih let, desnosredinski dosedanji predsednik Emmanuel Macron iz Naprej, Francija in skrajna desničarska političarka Marine Le Pen iz Nacionalnega zbora, še pred štirimi leti Nacionalne fronte.

Pred štirinajstimi dnevi sta se v drugi krog volitev uvrstila Macron s 27,8 odstotka glasov, Le Penova pa s 23,1 odstotka. Na tretjem mestu je bil, kot ga označujejo francoski mediji, radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon, ki je dobil 22 odstotkov. Pred drugim krogom svojih volivcev ni pozval, naj glasujejo za Macrona, navrgel je zgolj, naj Le Penovi ne namenijo nobenega glasu. Prav za njegove glasove bo nemara potekala najhujša bitka, pri čemer nikakor ni samoumevno, da kateri Mélenchonovi volivci ne bi raje glasovali za Le Penovo. Oba sta med drugim, denimo, za izstop Francije iz Nata, oba gojita tudi precejšnjo dozo evroskepticizma, oba se nagibata k večji stopnji neposredne demokracije, oba opozarjata na padajočo kupno moč francoskih revnejših slojev. V prvem krogu volitev je še večji desničarski skrajnež od Le Penove Éric Zemmour pristal na 7,1 odstotka glasov, od preostalih osmih kandidatov pa nihče ni zbral niti pet odstotkov.

Macron v prednosti

Najnovejše javnomnenjske ankete sicer Macronu pred drugim krogom dajejo vedno več možnosti za zmago. Le Penovo naj bi namreč prehiteval za od osem do celo dvanajst odstotnih točk, čeprav analitiki menijo, da Macronu zmaga še ni zagotovljena. Pred petimi leti je Macron v drugem krogu Le Penovo sicer prepričljivo premagal. Toda Le Penova je na soočenju pred kamerami delovala utrujeno in zmedeno, pravnici po stroki nekako niso šle od rok gospodarske številke. Enkrat jo je voditelj celo opozoril, da iz svojega kupa dokumentov ni vzela pravega papirja, na katerem naj bi bil odgovor na vprašanje, ki jo je zadelo. Le Penova je pred petimi leti v drugem krogu zbrala 34 odstotkov glasov. To je bil sicer skoraj podvojen izid njenega očeta, Jean-Marie Le Pena iz predsedniških volitev leta 2002, ko se je dokaj presenetljivo ta ustanovitelj Nacionalne fronte iz leta 1972 v drugi krog uvrstil s kasnejšim zmagovalcem Jacquesom Chiracom.

Slovenski filozof in teolog iz Toulousea Edvard Kovač je spremljal njun edini televizijski duel v sredo zvečer: "Le Penova se je dokazala kot sicer čuteča do revnejših slojev. Toda njene populistične predloge poznavalci označujejo za nevzdržne in to ji je na soočenju dokazoval tudi Macron." Kovač opaža, da je Le Penova v zadnjih letih nekoliko omilila svojo retoriko, ki je večkrat mejila na rasizem, toda "še vedno ne loči med islamom in islamizmom. Moti se, ko ponavlja, da so naglavne rute muslimanskih žensk izraz radikalizma. Predvsem so religiozni simbol. Bi jih pa prepovedala. Vedeti moramo, da je Macron zavoljo radikalnega islamizma uvedel nadzor nad 90 mošejami od 400 v Franciji in jih 22 tudi zaprl. Po soočenju se analitiki strinjajo, da je Macron ohranil državniško držo, Le Penovi pa priznavajo, da ni bila agresivna in da je delovala človeško. Toda za večino francoski težav Le Penova nima ne sposobnosti ne znanja ne ekipe, da bi jih lahko odpravila. Recimo, želi ustaviti emigracijo, toda prav na emigrantih temelji vedno več francoske ekonomije, kakor jo je opozoril Macron. Tudi ko je govorila o suverenizmu držav članic EU, jo je Macron opozoril, da bi se z novim ustrojem povezave, ki ga predlaga, moralo strinjati tudi 26 preostalih članic. Spomnil jo je, kako so se te vendar skupaj potrudile pri cepljenju proti covidu-19 in pri pomoči napadeni Ukrajini. Očital ji je tudi, da želi razdreti francosko-nemško prijateljstvo, ki je motor EU."

Evropske suverenosti ni

Le Penova je ponovila, da se ves čas zavzema za Evropo narodov. Macronu je očitala, da se za nacionalne interese ne bori, zavzela se je tudi za nacionalno preferenco pri zaposlovanju, kar bi seveda pomenilo konec notranjega trga EU, ki temelji tudi na prostem pretoku delovne sile. Le Penova je odgovorila, da izstopa iz unije noče, želi pa povezavo temeljito spremeniti v smislu povezave suverenih držav, kar je koncept, ki ga zagovarjata tudi Madžarska in Poljska. "Evropske suverenosti ni, saj tudi ni evropskega naroda," meni Le Penova.

Ena od osrednjih tem predvolilne kampanje je tudi vprašanje pešajoče kupne moči Francozov. Le Penova je napovedala, da bo z mešanico ukrepov, med katerimi sta v ospredju znižanje DDV na energente z 20 na 5,5 odstotka in ničelna obdavčitev stotih bistvenih vsakodnevnih izdelkov Francozom "mesečno vrnila od 150 do 200 evrov". Macron je medtem kot boljšo možnost izpostavil vztrajanje pri regulaciji cen plina in elektrike, ki jo je pred meseci vpeljala vlada, izpostavil pa je tudi uspehe pri zniževanju brezposelnosti, kar vidi kot najboljše orožje za izboljšanje blaginje.

Macron in Le Penova sta se udarila tudi na temo ruskega napada na Ukrajino. Le Penovo, ki jo bremenijo očitki o različnih, tudi finančnih povezavah z Rusijo in režimom Vladimirja Putina, je Macron obtožil, da je od Putina in ruskih oblasti odvisna. Pri tem je izpostavil posojilo, ki ga je njena stranka najela pri ruski banki. Omenil je tudi njeno ravnanje po ruski priključitvi Krima leta 2014, ki ga ni obsodila in ga je sprejela kot dejstvo. Le Penova je na te očitke odgovorila, da so "neresnični in zlonamerni". Zatrdila je, da je morala stranka posojilo 11 milijonov evrov v tujini najeti zaradi sistema, ki ji je onemogočal zadolžitev pri domačih bankah. Predsedniku je navrgla, da je tudi sam večkrat v zadnjih letih sprejel Putina. Le Penova, ki meni, da Putin ni več isti, kot je menda bil prej, je zdaj jasno povedala, da izraža polno solidarnost z ukrajinskim ljudstvom in da je ruski napad na državo nesprejemljiv. Strinjala se je z vsemi oblikami pomoči Ukrajini, pri vprašanju sankcij Zahoda proti Rusiji pa je opozorila, da si Francija in Evropa s tem ne bi smeli škoditi v vse bolj kompleksnem svetu ter da Rusije ne bi smeli potisniti v objem Kitajske. Le Penova je tudi že večkrat dejala, da so begunci iz Ukrajine v Franciji "dobrodošli, saj so v nasprotju s Sirci Evropejci".

V otroštvu ji ni bilo lahko

Junija bodo v Franciji še parlamentarne volitve in nekateri opazovalci opozarjajo, da bi zmaga Le Penove v drugem krogu predsedniških volitev lahko privedla do zmage Mélenchona na parlamentarnih volitvah. "Tedaj bi prvič v Franciji imeli kohabitacijo dveh ekstremnih polov, kar se gotovo ne bi dobro končalo," meni tudi Kovač.

Marine Le Pen je v bitki za predsedniško mesto pravzaprav že tretjič, ampak prvič se ji ni uspelo uvrstiti v drugi krog. Leta 2011 je od očeta, ki je denimo minimaliziral holokavst, prevzela vodenje Nacionalne fronte in ji odvzela nekaj antisemitizma. Toda še zmeraj ostaja ostra v protiislamizmu in pri migracijah.

Kdo je njen oče, je najmlajša od treh hčera Jean-Marieja pravzaprav spoznala že pri osmih letih. Leta 1976 je podtaknjena bomba na stopnišču v zid njihovega stanovanja v središču Pariza napravila veliko luknjo. Družina je čudežno preživela, toda otroci so dobili policijsko spremstvo. Ko je bila stara 16 let, je mati zapustila očeta in pobegnila z njegovim biografom. V teh letih se je najstnica še bolj navezala na očeta, ki pa ga je kasneje celo izključila iz stranke. Očitala mu je, da je stranko vodil kot protestniško in protiestablišmentsko, ona pa meni, da jo je treba zapeljati v bolj sredinske vode, kjer bi postala sprejemljiva tudi za vladanje, ne zgolj za kričavo opozicijo. V svoji odvetniški praksi je branila tudi ilegalne imigrante in izjavila, da to ni v nasprotju z njenimi prepričanji, saj da imigranti niso krivi za imigrantsko politiko države. Leta 2004 je postala poslanka Evropskega parlamenta za celih 13 let.

Marine Le Pen je bila rojena 5. avgusta 1968 v Neuilly-sur-Seine na severu Francije. Je dvakrat ločena. S prvim možem Franckom Chauffroyem ima tri otroke, Jehanne, Mathilde in Louisa, ki so v zgodnjih 20 letih.