Za Evropsko unijo, za vse nas bi bilo zlasti v času velike varnostne krize bolje, da na čelu Francije ostane Emmanuel Macron. Vendar Marine Le Pen ni treba odpisati.
Možnosti dveh kandidatov v drugem krogu predsedniških volitev so veliko bolj izenačene, kot pa je vtis po medijskih analizah njune TV-debate in po trditvah, da je bil Macron boljši in prepričljivejši.
Namreč, komu je bil boljši? Vse je odvisno od tega, kdo je kaj slišal. Macronovi volivci so zaskrbljeni, gledajo širšo sliko, imajo projekcijo prihodnosti. Volivci Marine Le Pen so jezni, frustrirani, prizadeti, pritiska jih občutek, da se jim godi krivica. To so ali delavci, ki zaslužijo malo več od socialne pomoči, ali mali podjetniki, ki jih je strah davkov, rasti cen energije, tisti, ki se jim ambulante in šole v soseščini zapirajo in ki jim je vseeno, kdo zmaguje v daljni Ukrajini.
Vsakič, ko jo je Macron na televizijskem soočenju popravil, ker je napačno navedla statistike ali nepravilno povezala notorična dejstva, ali ko jo je osramotil zaradi Putina ali, to je bilo res moteče, ko jo je prekinil sredi stavka, so njeni to doživeli kot arogantnost elite, njo pa kot žensko iz naroda, ki se hladnim, domišljavim elitam zoperstavlja. Na žalost je Marine Le Pen pritegnila nezadovoljneže, ki so bili tradicionalno volivci levice, a imajo občutek, da so jim afektirane elite vzele in si prisvojile vse, še celo levo ideologijo.
Kaj pa urbani levi volivci, katerih lider je Jean-Luc Mélenchon, za koga bodo glasovali? Na predsedniških volitvah leta 2002 so bili trije najbolje uvrščeni kandidati takratni predsednik Jacques Chirac, lider socialistov Lionel Jospin, tretji pa je bil Jean-Marie Le Pen. Mediji in javno mnenje so se pripravljali na veliki dvoboj Chiraca in Jospina. Veliko število levih volivcev je v prvem krogu abstiniralo, ker se jim je zdelo samoumevno, da bo socialistični kandidat prišel naprej. To se je končalo tako, da sta se v finalu znašla Chirac in oče Marine Le Pen, Jean Marie Le Pen, Jospin pa je pozval h glasovanju za Jacquesa Chiraca, ki je nato volitve tudi dobil.
No, tokrat Mélenchon ni pozval levice, naj voli Macrona, temveč le, naj ne glasuje za Marine Le Pen! Najavil je tudi, da želi postati premier, ne glede na to, kdo bo predsednik. Vseeno mu je. Abstinenca levih volivcev bi torej lahko bila visoka. Zdaj je res vse odvisno od tega, ali je, upajmo, več zaskrbljenih ali več jeznih, česar se bojimo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
