(POTRET TEDNA) Jože Colarič: Dobival ponudbe za vstop v politiko, a ga niso prepričali

Ko je danes 66-letni Jože Colarič od zdaj že pokojnega Miloša Kovačiča leta 2005 prevzel vodenje novomeškega farmacevta Krka, je bil šele tretji človek (Boris Andrijanič, Kovačič, Colarič), ki je kadarkoli vodil podjetje, ustanovljeno pred 68 leti. Že pred nastopom funkcije predsednika uprave in generalnega direktorja Krke je bil Kovačičev namestnik ter dolgoletni direktor Krkinega področja marketinga in prodaje. Po Colaričevem prihodu na vrh Krke se je ta farmacevtska družba bolj odprla (poslovni) javnosti, saj so večkrat letno sklicevali tiskovne konference in obveščali o poslovanju družbe ter drugih za podjetje, lokalno skupnost in ne nazadnje tudi slovensko državo pomembnih dogodkih. Večji pomen je Krka dobila po letu 2002, ko je bil ljubljanski Lek za okrog 830 milijonov evrov prodan švicarskemu Novartisu, ki je kasneje generično farmacevtsko divizijo razvijal pod okriljem podjetja Sandoz. Danes je Krka na Ljubljanski borzi vredna 3,8 milijarde evrov, koliko bi bila vrednost združenih Leka in Krke, če bi ju država pred dvema desetletjema povezala, pa lahko zgolj ugibamo.

Leta 2004, torej zadnje leto, preden je vodenje Krke prevzel Jože Colarič, je imela skupina Krka 475 milijonov evrov prihodkov, 58 milijonov evrov čistega dobička in blizu 5000 zaposlenih. No, v lanskem letu se je prodaja povzpela že na 1,57 milijarde evrov ali za 3,3-krat, čisti dobiček se je s 305 milijoni evrov več kot popeteril, zaposlenih je z 11.500 redno zaposlenimi in še okrog 1000 agencijskimi delavci prav tako za dvainpolkrat več kakor ob začetku Colaričevega mandata. Ta je z letošnjim letom nastopil nov šestletni mandat predsednika Krkine uprave, ki ga bo končal predvidoma konec leta 2027. Novomeška Krka je po prihodkih dvanajsti oziroma trinajsti največji proizvajalec generičnih zdravil na svetu, čeprav je na vse svetovne lestvice ne uvrščajo. V Evropi naj bi od nje bili večji le Sandoz, britansko-jordanska Hikma in nemška Stada, a slednja ne tudi po dobičku.

Živi v Ljubljani, a se ima za Dolenjca in Štajerca

Jože Colarič rad pove, da je Štajerec, saj se je leta 1955 rodil v Brežicah, in to na levem bregu reke Save, ki sodi pod Štajersko. Po končani gimnaziji v Novem mestu je šolanje nadaljeval na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in študij končal leta 1979. Med študijem je bil tudi turistični vodnik za ameriške turiste pri Kompasu, ljubezen do potovanj pa mu je ostala do današnjih dni, ko je prepotoval že dobršen del sveta, tudi takšen, ki ni najbolj običajen za množice turistov. "Če moram izbrati, bi najprej izbral Antarktiko, kjer po prehodu ladje skozi znameniti Drakov preliv, znan po nemirnem morju, občuduješ ledene gore, kite in pingvine. V lepem spominu mi je ostal tudi polotok Kamčatka na daljnem vzhodu Rusije, in to zaradi velikega števila rjavih medvedov in lososov v poletnem času, pa tudi zaradi gejzirjev in vulkanov. Poseben vtis je name naredila tudi Kenija, predvsem zaradi savane in živali," se spominja svojih potovanj. Tuje jezike obvlada, saj ob srbohrvaščini tekoče govori še angleško, rusko, pa tudi francoski in poljski jezik mu nista tuja.

V Krki se je Colarič zaposlil leta 1982, ko je začel delati v finančnem sektorju, kjer je bil sprva vodja oddelka za devizno-plačilni promet in nato pomočnik direktorja. Leta 1989 je prevzel vodenje službe izvoza in dve leti kasneje postal namestnik direktorja uvozno-izvoznega sektorja. V začetku leta 1993 je bil imenovan za namestnika generalnega direktorja za trženje in finance, septembra istega leta je prevzel še vodenje področja marketinga in prodaje. Leta 1997 je bil imenovan za člana uprave, naslednje leto ga je nadzorni svet podjetja imenoval za namestnika predsednika uprave, leta 2002 pa evidentiral kot bodočega predsednika uprave in mandatarja nove uprave.

Rad ima veliko dinamike pri delu

Na seji 12. julija 2004 ga je nadzorni svet imenoval za predsednika uprave in generalnega direktorja. Prvi petletni mandat je nastopil 1. januarja 2005, nato je bil še dva šestletna mandata predsednik uprave, svoj četrti mandat predsednika uprave, ki prav tako traja šest let, pa je začel z letošnjim letom in ga bo zaključil predvidoma konec leta 2027. Pod njegovim zdaj že 17-letnim vodstvom je Krka postala ena vodilnih generičnih farmacevtskih družb na svetu in si ustvarila dobro podlago za rast tudi v prihodnje. Delovanje Jožeta Colariča temelji na domačem znanju, novih izdelkih, vsakoletnem vlaganju, zaposlovanju in stalnem izplačevanju dividend. "Moje delo v Krki je bila logična pot, saj sem končal študij ekonomije in sem Novomeščan. Če bi se odločal znova, bi se zagotovo tudi to pot odločil za ekonomijo. Rad imam, da je pri delu veliko dinamike. Od nekdaj me motivirajo različni poslovni izzivi, lahko bi jim rekli tudi ovire, s katerimi se s sodelavci srečujemo na trgih. Podobno kot pri športu tudi v poslu velja, da navadno ne poteka ves čas vse gladko in lepota tako tekme kot posla je ravno v dinamiki. Pri čemer ni dovolj zgolj lepo igrati, ključni so zadetki," ugotavlja.

Jožeta Colariča se je že velikokrat, predvsem pa pred parlamentarnimi volitvami, nazadnje je bil tak primer pri Podobnikovi SLS in koaliciji Povežimo Slovenijo, omenjalo kot potencialnega kandidata za vstop v slovensko visoko politiko, a brez prave razumne razlage, povoda, razen da gre za uspešnega gospodarstvenika in bi se mnogi radi pohvalili z njim. Colarič rad pokomentira kakšno potezo vladajoče politike, a bolj previdno kot neposredno, saj je med največjimi lastniki Krke posredno prek skladov prav slovenska država, ki pa se na srečo, tudi ker je Novo mesto nekoliko oddaljeno od središča Slovenije, v Krkino kadrovanje ne vpleta, morda le pri izbiri kakšnega nadzornika. Do zdaj je prvi mož Krke vselej zanikal vstop v (slovensko) politiko, saj je z dušo in srcem ostal pri vodenju Krke, kjer mu novih izzivov ne (z)manjka. Tudi ni povsem jasno, kaj bi sploh pridobil z vstopom v politiko. Morda bi bila situacija drugačna, če bi kot nekoč Zorana Jankovića z vrha Mercatorja in Roberta Goloba nedavno z vrha Gen-I, Colariča kdaj z vrha Krke zamenjala politika, a za zdaj tega ni na obzorju. Vsaj ne, dokler Krka z dividendami in drugimi davki bogato polni državno blagajno. Pravi sicer, da je ponudbe iz politike dobival in vsako tudi resno preučil, a da je za zdaj Krka zadnjih 40 let njegova edina "stranka".

Zaposleni zaslužni za poslovni uspeh Krke

"Večkrat nas vprašajo, kaj je vzrok za Krkin uspeh. Mislim, da je odgovor samo eden: njeni ljudje. Današnjo Krko so od ustanovitve pa do danes ustvarile generacije krkašev - od komaj peščice v Andrijaničevem laboratoriju do več kot 12.400 zaposlenih, ki so danes razpršeni po različnih koncih sveta. Upam si trditi, da smo prav vsi, ne glede na obdobje, v katerem smo delovali, negovali iste vrednote: hitrost in fleksibilnost, partnerstvo in zaupanje, kreativnost in učinkovitost. V tem so trdne osnove naše poslovne kulture in podjetniške vizije, ki je in bo Krkin kompas. Zadovoljen sem z doseženim, kar pa je rezultat dela z mojimi odličnimi sodelavci," Colarič vidi razloge za uspešno vodenje Krke.

Med njegovimi bolj znanimi hobiji je vinogradništvo. "Res je. Podedoval sem vinograd v gorici nad Podbočjem, blizu Kostanjevice na Krki. Pravijo, da kdor se ne zna pogovarjati o peronospori in obrezovanju trt, ni pravi Dolenjec. Lani smo vinograd obnovili in posadili nove trte. Pridelamo manjšo količino cvička - za družinsko porabo in za prijatelje. Delo v vinogradu je svojevrsten odmik od poslovnega sveta in sprostitev," pravi Colarič, ki je za svoje delo v Krki prejel številna priznanja, tudi od GZS in Združenja Manager. Ker pa v Krki nikdar niso razmišljali o nekdaj v Sloveniji priljubljenih menedžerskih prevzemih, za katere je angleška kratica MBO, kar je Colarič pospremil z znamenitimi besedami, da bi to pomenilo "Manj Bo Ostalo za druge".

Kaj pa drugi hobiji? "Če želiš v tako velikem podjetju, kot je Krka, dosegati dobre rezultate, se moraš angažirati v celoti - biti v podjetje vpet 24 ur na dan vse leto. Prostega časa med tednom ni veliko, konce tedna pa, kadar je le mogoče, izkoristim za kolesarjenje, po možnosti s čim manj klanci, in planinarjenje do ne previsokih vrhov. Potem je tu še vinograd, pa tudi za branje najdem čas, saj se človek vse življenje uči. Veliko berem domače in tuje medije, saj me zanima vse, kaj se dogaja pri nas, predvsem pa okoli nas. Sledim tako poslovnim vsebinam kot dnevnemu dogajanju. Tudi tako dobim vpogled v dogajanje na Krkinih trgih," je prepričan.

Obenem doda, da je Novomeščan na začasnem bivanju v Ljubljani. Prvih 23 let dela v Krki je delal v Ljubljani, od leta 2005 pa je vsak dan - razen ko je na službeni poti - v svoji pisarni v Novem mestu. Kot Novomeščan je tesno povezan z Dolenjsko, tudi zato, ker je Krka močno vpeta v lokalno okolje. Vsakodnevna vožnja iz Ljubljane v Novo mesto in nazaj pa mu ne predstavlja ovire, saj jo izkoristi za pregledovanje elektronske pošte, pa tudi za branje različnih gradiv, in tako bo verjetno ostalo še vsaj do konca leta 2027, ko mu poteče mandat v Krki.