Slovenske delnice varčevalcem znova bolj zanimive

Po nedavni objavi letošnjih tričetrtletnih poslovnih rezultatov novomeške farmacevtske družbe, ki tako letos kot prihodnje leto načrtuje okrog 300 milijonov evrov letnega čistega dobička, je Krkina delnica s 115 evrov odskočila na 120 evrov. Tako je podjetje vredno več kot 3,6 milijarde evrov, kar je daleč največ med vsemi slovenskimi borznimi družbami. Kljub temu pa, opozarja Igor Štemberger iz borznoposredniške hiše Ilirika, delnica Krke še ni dosegla rekordnih 127 evrov iz decembra 2007. Tudi nekatere druge delnice na Ljubljanski borzi, recimo Petrol in Telekom Slovenije, so daleč od svojih rekordnih vrednosti, s tem pa tudi osrednji indeks SBITOP, ki pa je kljub vsemu v zadnjem letu dni zrasel za več kot 50 odstotkov.

Nakupi delnic "zdravilo" za inflacijo

"Presežki denarja, malo delnic na Ljubljanski borzi in to, da starejše generacije ne poznajo tako dobro tujih delnic, vodi k večjemu povpraševanju po delnicah slovenskih podjetij. Če bi Krka kotirala na kakšni večji in bolj likvidni borzi, bi bila njena vrednost še višja. Krka posluje standardno dobro in deli razmeroma dobre dividende, a rezerve v njenem poslovanju ostajajo," je prepričan prvi mož Ilirike. Po njegovem je veliko zanimanja še za delnico NLB, ker bo do konca leta delila dodatno dividendo, a ostaja neznanka, kako ji bo uspelo v poslovanje vključiti pred časom prevzeto srbsko Komercijalno banko. Po svoje zanimivi sta še zavarovalniški delnici Triglava in Save Re, ki letos sicer dodatnih dividend ne bosta delili, o(b)staja pa velika verjetnost, da bo zajetnejša njuna dividenda prihodnje leto.

Pravzaprav, tako Igor Štemberger, ni z letošnjim poslovanjem razočarala nobena večja slovenska borzna družba, niti Petrol in Telekom Slovenije. Slednji bi lahko bil zanimiv, če bi mu uspeli poiskati kupca, kot je v primeru Telecoma Italie, ko finančni sklad KKR zanj ponuja 33 milijard evrov. Napovedani odkupi Telekomovih lastnih delnic pa nimajo večjega vpliva na gibanje njegove delnice, meni Štemberger. Za tuje trge, tako evropske kot ameriške, ocenjuje, da bo veliko odvisno od gibanja obrestnih mer centralnih bank, od inflacije in od programa odkupa državnih obveznic, a za zdaj ni videti negativnega vpliva na te delniške trge. Še več, če bo inflacija visoka, bodo delniški trgi zrasli še bolj, pravi Igor Štemberger, saj so nakupi delnic edino "zdravilo" za inflacijo.

"Vlagatelji izgubljajo v depozitih"

Ceni plemenitih kovin, kot sta zlato in srebro, se v zadnjem letu dni praktično nista spremenili. Cena zlata je upadla za en odstotek, cena srebra je zrasla za en odstotek, a te cene so izražene v ameriških dolarjih, ki pa je v letu dni proti evru pridobil dobrih osem odstotkov, zato je to treba prišteti k donosu tistih, ki varčujejo v evrih. V petih letih sta zlato in srebro v dolarjih pridobila okrog 50 odstotkov, v 20 letih približno 500 odstotkov. "Pri zlatu in drugih plemenitih kovinah je problem v shranjevanju in pa v likvidnosti ob morebitni prodaji. Sam bi raje kupil ETF-sklade, vezane na zlato. Za kriptovalute pa priporočam previdnost, saj se v določenih državah, kot sta ZDA in Kitajska, obeta regulacija trga, saj bi bilo dobro, da bi za določen znesek bilo jamstvo, kakor je v primeru bančnih vlog. Vsakomur pa priporočam, da v kriptovalute investira le tolikšen znesek, ki ga lahko pogreša, tudi če bi izgubil celotno naložbo," opozarja Štemberger.

Sklene, da bi na delniških trgih pričakoval več denarja slovenskih vlagateljev, ki v bankah hranijo za blizu 25 milijard evrov depozitov, in izgubljajo ob nizkih oziroma negativnih obrestnih merah, še bolj pa v primeru inflacije. A njihovo nezaupanje razume, ker je bilo v preteklosti na slovenskem delniškem trgu veliko malverzacij, in pa, ker gre večinoma za starejšo generacijo, ki tega področja ne pozna dobro. Vsekakor pa je treba delniške naložbe razpršiti v čim več delnic podjetij in na več trgov.