"Vsako obdobje ima svoje prioritete. Takrat sem želela izkoristiti svoj potencial, ki sem ga kazala od otroških let. Šport te zaznamuje in zaznamoval je tudi mene. Res pa je, da zdaj ne potrebujem več teh trenutkov ekstremne moči, ekstremne hitrosti, natančnosti, ki so zahtevni za telo in glavo. /.../
Takoj po karieri mi je vse padlo dol. Spala sem do 13. ure. V svojem bistvu sem namreč zelo počasen tip in mi ni težko delati nič. Samo uživati. Zato je bilo prvo leto zame zahtevno. A ko se je rodila Anouk, sem se hitro znašla v življenjskem stilu, ki je v resnici še zahtevnejši kot smučanje. Ko si tekmovalka, imaš počitek. Imaš dobro programiran čas zase. Ko si mama, tega ni.
Pravzaprav me je materinstvo vrglo v še bolj ekstremne okoliščine – tudi kar se tiče spanja, saj zelo rada spim. A ko se oziram nazaj, sem res hvaležna, saj sem z materinstvom zapolnila praznino, ki mi jo je šport oziroma kariera smučarke v svetovnem pokalu pustila.
Materinstvo ti da to, česar ti šport ne da. Nežnost, toplino, toliko občutkov, ki v športu ne obstajajo, saj je ta svet zelo krut. In ta toplina je meni manjkala zadnja leta. (Joče.) Materinstvo pa mi je dalo pravo ljubezen. Dovolj je že to, da si. Nič drugega. Otrok potrebuje samo to, da se stisne k tebi. In to je dovolj. To je zame najlepši občutek na svetu.
To sem v športu pogrešala. Nežnost. Tudi zato, ker je bil odnos med mano in Andreo ves čas trd. Zame je bil to en odnos, on pa je ločeval ..."
