Skorajda ni predsednika in podpredsednika, ki bi skrbno ravnal s svojim arhivom po izteku mandata. Javnosti pri tem preostane le ugibanje, za kakšne zaupnosti v teh kupih dokumentov sploh gre.
Donald Trump, Joe Biden, zdaj tudi Mike Pence – pred leti pa je celo Nacionalni arhiv začasno skladiščil dokumentacijo Baracka Obame v komajda primernih prostorih –, vsi so poskrbeli za svojevrstne sporne zgodbe. Ki so prišle na plano, ko je komu to ustrezalo.
Tako kot pravzaprav ni jasno, kdo se drzneje igra, ali usoda z Donaldom Trumpom ali nekdanji predsednik z usodo, podobno velja tudi za njegovega naslednika. Razlika je le, da v Trumpovem primeru posledice te igre tragično občuti zlasti ameriška družba, ki se je spet znašla v eni najglobljih nihilističnih nižin svojega večnega cikla, v primeru Joeja Bidna pa predsednik sam.
Tako kot pravzaprav ni jasno, kdo se drzneje igra, ali usoda z Donaldom Trumpom ali nekdanji predsednik z usodo, podobno velja tudi za njegovega naslednika. Razlika je le, da v Trumpovem primeru posledice te igre tragično občuti zlasti ameriška družba, ki se je spet znašla v eni najglobljih nihilističnih nižin svojega večnega cikla, v primeru Joeja Bidna pa predsednik sam.