Timotej Milanov
"Pogovore smo zaključili s stiskom roke, kar pomeni, da smo se soglasno dogovorili o odkupnih cenah," je po letošnjih pogajanjih o odkupnih cenah pšenice med pridelovalci in mlinarji povedala direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc, ki je v pogajanjih nastopila v vlogi koordinatorke. "Če hočemo graditi poslovni odnos, je potrebno tudi medsebojno spoštovanje," še pravi. Tako bodo letos kmetje za pšenico najvišjega razreda premium, ki ima 15 ali več odstotkov beljakovin, dobili 185 evrov za tono.
Alternativa v ječmenu
Predsednik soboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Franc Küčan z doseženim dogovorom ni povsem zadovoljen: "Glede na neto prihodek na kmetiji, je alternativa v pridelavi pivovarskega ječmena ugodnejša. Izračunali smo, da dobi kmet za šest ton pšenice razreda B1 990 evrov, za šest ton očiščenega pivovarskega ječmena pa 1150 evrov. Če se bodo kmetje odločali glede na prihodek, se bojim, da bomo namesto na 28 tisoč hektarjih pšenico v Sloveniji naslednje leto pridelovali na precej manjših površinah."
Pri kupcih mešani občutki
Branko Virag iz Panvite je v pogajanjih nastopil v obeh vlogah, na eni strani kot predstavnik pridelovalcev, na drugi pa kot predstavnih predelovalne industrije. Skupina Panvita ima namreč poleg proizvodnje svoje pšenice na 1500 hektarjih sklenjene še pogodbe s kooperanti, ki pšenico pridelujejo na več kot tisoč hektarjih. Letos pričakuje tudi sam obilno in kakovostno letino, dosežen kompromis o doseženi ceni, pri katerem nobena stran ni povsem zadovoljna, pa označuje za dobrega. Prav tako sam optimistično gleda na prihodnost pridelave pšenice v državi: "Bolj kot negodovanje nad ceno nas je v lanskem letu v slabo voljo spravilo dejstvo, da smo imeli manjše količine pšenice, ki je bila tudi slabe kakovosti. Če bomo letos dosegli zadostne količine po hektarju, verjamem, da bodo ljudje začeli spet sejati pšenico." To bi posledično ob organizirani proizvodnji po mnenju Viraga lahko pomenilo, da bi v Sloveniji dosegli na letni ravni morda celo do 90 tisoč ton slovenske pšenice. Virag sicer meni, da bi se morali v prihodnje o ceni dogovoriti že nekaj dni pred žetvijo, katere vrhunec v Pomurju pričakuje v prihodnjem tednu.
