Nemirni duh išče začetke ali razstava o (pra)zgodovini Murske Sobote

A. Nana Rituper Rodež A. Nana Rituper Rodež
29.06.2021 06:15
Zagotovo je mesto obstajalo v srednjem veku, najverjetneje pa že prej
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Arheolog Branko Kerman je avtor razstave, ki prikaže drobce naselitve mesta. Foto: A. Nana RITUPER RODEŽ
A. Nana Rituper Rodež

V Pomurskem muzeju Murska Sobota so odprli razstavo Sobota pred Sobotov, ki na podlagi spoznanj arheoloških raziskav v mestnem jedru in ob stolni cerkvi predstavlja drobce zgodovinske naselitve. Najstarejša podoba mesta nam je poznana s črno-belih fotografij iz 19. stoletja, po gradu in cerkvi, ki sta še starejša, zadnje arheološke najdbe pa potrjujejo, da je mesto nastalo med 11. in 13. stoletjem, a verjetno je še starejše. Ta razstava na podlagi izkopanin odkriva, od kdaj je bilo tukaj mesto, kdo so bili prebivalci, s čim so se ukvarjali in kakšen pečat so pustili. Sicer pa preteklost, za vedno zakopana v ostankih zemeljskih plasti pozidanih ulic, kakor nemiren duh tava in išče svoj izvor, pravi arheolog in avtor razstave Branko Kerman.

Prvo naselje na območju današnje Murske Sobote naj bi se bilo formiralo okoli katoliške cerkve, kar so izkopavanja tudi potrdila, potem pa se je poselitev širila proti središču današnjega mesta. Analize arheoloških najdb kažejo, da prve naselitve v Murski Soboti segajo v srednjeveško in novoveško obdobje, naselitve na tem območju pa so verjetno še starejše. "Te najdbe so tisti delčki preteklosti, ki so se skozi čas ohranili v ostankih mesta, naloženih v plasteh pokopanega profila zemlje, po kateri hodimo in ki nam je nepoznana, dokler jih ne izkopljemo," je povedal Kerman.

​Odkopane plasti Slovenske ulice

Do zdaj je bila arheološka preteklost slabo raziskana in na podlagi skromnih najdb arheologi ne morejo določiti časa kontinuirane poselitve. Na razstavi Sobota pred Sobotov pa so poudarjeni rezultati prvih sistematičnih arheoloških raziskav mesta Murska Sobota, ki so potekale lani ob prenovi Slovenske ulice, v začetku tega leta pa še ob prenovi ploščadi pred cerkvijo svetega Nikolaja.

Na obeh krajih je bila odkrita srednjeveška poselitev, našli so ostanke jam in peči, v katerih so bili odlomki lončenine, ki sodijo v čas med 11. in 13. stoletjem. V Slovenski ulici so našli tudi številne jame in arhitekturne ostanke iz novoveškega obdobja, to je od 15. do 18. stoletja, zelo lepo so ohranjeni ostanki stavb, zidovja hiš in kleti, komunalnih vodnih zbiralnikov in korit za odtekanje vode stare Sobote iz 19. in 20. stoletja.

Večina najdb keramike - loncev, skled, trinožnikov in vrčev - ter redkih steklenih posod, ki so jih pobrali pri kopanju jarkov, je stara tudi pol tisočletja in več. Med drobne najdbe spadajo še spenec za spenjanje oblačila iz 16. stoletja, novodobni novci, eden ima letnico 1861, in tulec naboja za puško iz leta 1914. Razstavljene najdbe in odkrite arhitekturne ostaline so dragocen vir, saj nam odstirajo vpogled v historični razvoj mestnega jedra.

​Sprva okoli stolne cerkve

Pri arheoloških izkopavanjih pred stolno cerkvijo svetega Nikolaja, kjer naj bi bil začetek srednjeveške poselitve Murske Sobote, so odkrili precej srednjeveške in novoveške lončenine, žeblje krst ter veliko pomešanih človeških kosti in lobanj predhodno prekopanih grobov. Izkopali so tudi 33 grobov moških, žensk in otrok, v njih so bili različni grobni pridatki. Ena od pokopanih mlajših žensk je imela na prsih stekleno kvadratno ploščico, okrog pasu usnjen pas z medeninastimi okroglimi ploščicami, pri desni stegnenici pa tri novce z letnico 1763, majhen nožek in brus ter na roki bronast prstan. Pri izkopu so odkrili tudi zid, pečnico z motivom leva in lončarski obrat, ki nakazuje na začetek obrtne dejavnosti.

Vse te najdbe kažejo, da je bila v srednjem veku okoli cerkve gosta poselitev, kar je bilo pomembno za nadaljnji razvoj mesta. S temi izkopi, pove Kerman, so se potrdile tudi domneve zgodovinarjev, da je Murska Sobota nastala okrog cerkve in se od tod širila.

Srednjeveško poselitev mesta je določal tudi potek radgonske ceste (via magna), torej velike ceste, ki je nemške dežele povezala z Ogrsko in je potekala skozi Radgono, mejni prehod Nemška vrata v Gederovcih ter se nadaljevala skozi Soboto, kjer se je razcepila v več smeri proti notranjosti Ogrske. Ob tej cesti, nekje na območju zdajšnjega parka, je domnevno stal dvorec Belmura, ki je bil ločen od naselja Sobota in ki se prvič omenja 1255. To dokazuje, da Sobota ni mlado mesto, saj je radgonska cesta nastala med 10. in 11. stoletjem, Sobota, ki je nastala na križišču trgovskih poti, pa je bila močno trgovsko središče. V 15. stoletju je prvič omenjena carinska postaja za Ogrsko in v naslednjem stoletju se je vloga mesta še okrepila.

Kot je še povedal Kerman, želi razstava opozoriti, kako pomembne so najdbe še tako krhkih drobcev, saj veliko povedo o preteklosti mesta. Zato je toliko bolj pomembno, da so pri gradbenih delih prisotni arheologi. Zaradi pozidav in številnih prekopov v mestu se je doslej že marsikaj za vedno izgubilo in s tem izbrisalo iz spomina. Če bodo arheologi še naprej prisotni pri gradnjah, morda v prihodnje tudi v Murski Soboti odkrijejo rimske, slovanske ali prazgodovinske najdbe, kot so bile odkrite pri arheoloških izkopavanjih ob večjih gradnjah, recimo avtoceste, obvoznice in bencinske črpalke na obrobju mesta.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta