Od leta 2018 se v Markovcih na Goričkem na šestnajstih hektarjih površine razteza nasad lesk. Za zasaditev lesk se je odločila Petra Peršak Voršič z bratoma Jožetom in Mitjem Sedmakom zaradi nenehnega pomanjkanja slovenskega lešnika na tržišču. Slovenija namreč večino lešnikov uvozi iz držav na območju nekdanje Jugoslavije, pa tudi iz Turčije. Samooskrba z lešniki je le tri- oziroma štiriodstotna. "Leske in njihovi plodovi so dokaj enostavni za gojenje in so ena najbolj prilagodljivih sadnih vrst. Lešniki so bogati z vitamini, minerali, nenasičenimi maščobami, fenoli, beljakovinami, sladkorji in vlakninami. Prav tako so v današnjem času, ko se priporoča uživanje lokalno pridelane in zdrave hrane, zelo aktualni," pojasni Jože Sedmak in še doda, da ekološki lešniki varujejo tudi pred rakom, znižujejo holesterol ter zmanjšujejo pojav bolezni srca in ožilja, kakor so pokazale številne raziskave. K odločitvi za nasad v Markovcih je pripomogla možnost pridobitve večje parcele sončne lege. Zemljo, na kateri je trenutno zasajenih približno 6400 grmov leske, ki jih vzgajajo na ekološki način, so investitorji odkupili od štirinajstih lastnikov. Parcele so nato združili in na pridobljeni površini zasadili sadike, uvožene iz Srbije. "Sadike so dvoletne, vse imajo certifikate in dovoljenja za saditev v Sloveniji. Prav tako so ves sadni material v celoti pregledale inšpekcijske službe ob uvozu v Slovenijo," je poudaril sogovornik.
Namakalni sistem ključnega pomena
O nameri za zasaditev lesk v Markovcih so investitorji obvestili tudi Občino Šalovci, ki se je s to namero strinjala, po besedah Sedmaka jim je župan Iztok Fartek ves čas stal ob strani, ko so potrebovali razne dokumente za izvedbo. "Seveda ne smem pozabiti sosedov, ki so z odobravanjem sprejeli nasad v takšni velikosti." Investitorji, ki imajo še en podoben ekološki nasad pri Svetem Juriju ob Ščavnici s površino šest hektarjev, so morali pridobiti kar nekaj soglasij za vzpostavitev namakanja, gradbeno dovoljenje za namakalni sistem s prečrpališčem, vodno dovoljenje, pa tudi mnenja občine, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Javnega zavoda Krajinski park Goričko, katerih smernice so pri izvedbi projekta upoštevali. "Pustili smo zatraviti parcelo v velikosti dvaindvajset arov zaradi zadrževanja metulja mravljinčarja, tudi zbiralnik vode smo oblikovali kot sonaravno stoječe vodno telo z zatravljenimi položnimi brežinami. Tako zdaj ponuja nemoteno prehajanje dvoživk in drugih živali, s čimer smo se skušali čim bolj približati obstoječi vegetaciji oziroma okolju, v katero smo postavljali nasad," je povedal Jože Sedmak.
Nabavili bodo še stroje
Plodov v Markovcih še niso obirali, saj začne leska roditi med tretjim in četrtim letom, polno rodnost pa doseže med sedmim in osmim letom. "Lešnike iz našega nasada v Prlekiji pa smo že prodajali, oluščene, z lupino in pražene. Ves letni pridelek, iz katerega pridelujemo tudi lešnikovo olje, lešnikov liker, moko in refuzo za slaščičarsko industrijo, prodamo na tržnicah. Tam je povpraševanje po ekološkem slovenskem lešniku veliko," je povedal sogovornik. Kot je še dodal, trenutno kupujejo stroj za obiranje lešnika, ta se obira dva- do trikrat v septembru. Prav tako se dogovarjajo za nabavo stroja za sortiranje in luščenje, saj bi s tem zaokrožili strojno obdelavo in predelavo.
