Timotej Milanov
Soboški mestni svetniki so potrdili rebalans letošnjega proračuna, ki je bil med drugim potreben zaradi spremembe projekta nadgradnje pomurskega vodovoda. Kot je znano, je iz projekta izpadla predvidena gradnja vodarne na območju nekdanje Vrtnarije v Murski Soboti, kar je znižalo vrednost celotnega projekta za 3,2 milijona evrov.
Za izključitev vodarne so decembra lani poskrbeli ravno v soboškem mestnem svetu, potem ko je del svetnikov, ki je nasprotoval gradnji objekta, bojkotiral glasovanje o občinskem podrobnem prostorskem načrtu, s katerim bi objekt umestili na omenjeno območje. Rebalans je bilo treba sprejeti še zaradi nekaterih drugih projektov.
Vlaganja tudi v kulturo
Med drugim zaradi uskladitve občinskega načrta razvojnih programov s prejeto odločbo ministrstva za kulturo glede obnove fasade na stavbi Pokrajinske in študijske knjižnice. Občina je za projekt, vreden 69 tisoč evrov, pridobila sredstva v višini 27 tisoč evrov. Prav tako so z rebalansom v proračun umestili pričakovano financiranje opreme za grajsko dvorano. Mestna občina se je namreč prijavila na razpis za sofinanciranje nujnih programov na področju kulture za leto 2021, s sredstvi pa želi nabaviti tonsko opremo in razsvetljavo. Projekt je vreden 43 tisoč evrov, od tega občina pričakuje sofinanciranje v višini 17.600 evrov. Proračun Mestne občine Murska Sobota (MOMS) za letos po rebalansu znaša slabih 27 milijonov evrov.
Nemogoče je preusmeriti promet na cesto, ki je (še) ni
Svetniki so se seznanili tudi s študijo izvedljivosti projekta nadgradnje vodovoda. Na območju mestne občine bo v sklopu projekta zgrajeno novo vodovodno omrežje v dolžini 13,8 kilometra, in sicer v nekaterih ulicah v Murski Soboti, na Pušči, med Černelavci in Puščo ter od Kopališke ulice do Markišavcev. Hkrati bo izvedena nadgradnja vodnega vira Fazanerija, ki zajema obnovo vodnjakov. V Murski Soboti bo nastal tudi nadzorni center vodovoda sistema B. Vrednost vseh del je 4,6 milijona evrov, občina bo prispevala 435 tisoč evrov.
Povečan promet v času žetve
Svetnika Nada Kuhar (SDS) in Anton Slavic (NSP) sta izrazila bojazen, da bo v času žetve na soboških ulicah spet povečan promet težkih vozil, ki prevažajo požeti pridelek do zbirnega mesta. Vozila, ki so do vrha naložena s tovorom, po njunem mnenju večkrat vozijo prehitro, pri tem posebej omenjata Ulico Mikloša Kuzmiča in Grajsko ulico.
Mörčeva brez podpore
Mestni svetniki so glasovali o predlogih za predstavnike ustanovitelja v svetu zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota. Pri tem niso podprli kandidature svetnice SD Daniele Mörec, ki jo je mestnemu svetu predlagala občinska kadrovska komisija. Zanjo je glasovalo devet svetnikov, proti jih je bilo trinajst.
Tomaž Trajbarič, vodja soboškega policijskega okoliša in predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v mestni občini, je pojasnil, da so o tej problematiki že razpravljali in iskali možne alternative, vendar, kot pravi, je promet težko preusmeriti na cesto, ki je ni. Ena od možnosti je po njegovih besedah omejitev hitrosti na 40 kilometrov na uro.
Župan Aleksander Jevšek je predlagal, da bi razmislili o možnosti, da bi v času žetve kmetijski mehanizaciji dovolili vožnjo po južni obvoznici. Pri tem je še omenil, da so našli ustrezno rešitev za gradnjo sebeborskega zadrževalnika v občini Moravske Toplice, ki je pogoj za začetek gradnje vzhodne soboške obvoznice.
Svetnik v občinskem zavodu
V Razvojnem centru Murska Sobota (RCMS) je po novem zaposlen tudi romski svetnik Darko Rudaš. Direktor RCMS Bojan Kar pojasnjuje, da so bili uspešni pri pridobitvi projekta, ki je namenjen opolnomočenju romske skupnosti in sodelovanju z njo. Rudaš bo v RCMS zaposlen v času trajanja projekta, do konca naslednjega leta. V njegovem sklopu želijo na Pušči vzpostaviti infotočko, ki bo namenjena sodelovanju romske skupnosti z različnimi skupinami, od policije do centra za socialno delo. Po besedah Kara država v prihodnje ne bo več sofinancirala infrastrukturnih projektov v romskih naseljih tako kot doslej, temveč zahteva celovite regijske projekte s povezovanjem več naselij iz različnih občin. Ti projekti morajo biti vključeni v regionalne razvojne programe, pri čemer jim bodo koristile prav Rudaševe izkušnje, saj je že sodeloval pri tovrstnih projektih, tudi v času nekdanje RRA Mura, ko je bil aktiven pri projektu Romska hiša. V RCMS je trenutno 32 zaposlenih, med njimi so tudi ekipa, ki upravlja Expano, in taki, ki pripravljajo razvojne naloge za občine. V tem številu je zajetih tudi dvanajst udeležencev projekta Poni Pomurje, ki so zaposleni za štiri mesece. Pred kratkim je bil sicer objavljen razpis za direktorja RCMS. Kar nam je potrdil, da se je prijavil.
Se pa zadeve očitno premikajo hitreje pri načrtovani gradnji zahodne obvoznice, ki bo potekala od Maximusa do krožišča v Tišinski ulici. "Verjamem, da se bo tam gradnja začela prej," pravi soboški župan. V obeh primerih pričakujejo pridobitev gradbenega dovoljenja v naslednjem letu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
