Jogo smeha sem prvič spoznala pred dvema desetletjema na drugi strani Atlantika. Takrat sva s prijateljico vaje poslušali še na kaseti, med vožnjo ob pacifiški obali. A kmalu sva se morali ustaviti na parkirišču, ker sva se tako smejali, da nisva bili pozorni na dogajanje na cesti. Sva se pa zato v manj kot pol ure počutili kot prerojeni, tako fizično kot psihično. V Maribor je jogo smeha pripeljala Simona Krebs, mag. zdravstvene nege, nekdanja medicinska sestra, turistična vodnica, menedžerka, tržnica, ki je prepotovala dobršen del sveta in osvojila tudi najvišji afriški vrh Kilimandžaro. Poznamo jo predvsem kot srčno vaditeljico in učiteljico joge smeha z mednarodnim certifikatom ter vaditeljico Gibberisha z mednarodnim certifikatom, ki želi s svojo vizijo osrečiti in nasmejati svet.
Od parka v Indiji do zdravstvenih ustanov
Vsak se lahko smeji brez razloga, šal in komedije. »Začetnik joge smeha ali smejalne joge je zdravnik iz Indije Madan Kataria. Skupaj z ženo sta spomladi leta 1995 zjutraj vstopila v javni park in z le petimi udeleženci ustanovila prvi klub smeha. Vadba je potekala tako, da so si pripovedovali šale, a ker jih je bilo težko vedno razumeti, je zdravnik skupaj z ženo razvil zabavne vaje, ki te pripeljejo do smeha in kombinirajo dihanje, igrive vaje, ples, petje,« o začetkih joge smeha pove Simona Krebs, pobudnica in soustanoviteljica Mednarodnega inštituta za smeh. »Tudi sama sem se že od nekdaj rada smejala, ko pa sem videla film Zdravnik s srcem (Patch Adams), ki je posnet po resnični zgodbi, sem začutila, da bi želela to početi tudi sama. Naredila sem tečaj v Sloveniji, ki me ni niti malo navdušil, nato odšla na izobraževanje v Švico, Indijo in na Dunaj, kjer sem na podlagi pridobljenega znanja in na podlagi strokovnega pristopa k smehu, ki ga žal ti tečaji sicer niso nudili v izobilju, razvila strokovno podprto metodo.« Na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru je z magistrsko nalogo dokazala, da je smeh lahko učinkovita dopolnilna terapija. Vadbo joge smeha je vpeljala v domove starejših občanov, sodelovala pri klinični študiji v UKC Maribor na oddelku za diabetologijo in endokrinologijo, strmela k uvedbi smeha kot strokovne metode v zdravstvene institucije, z namenom izboljšanje zdravja, počutja in kvalitete življenja za vse. Uspešno je soorganizirala Kongres Smeh: dopolnilna terapija in predavala na TEDx leta 2018, kjer je v Cankarjevem domu nasmejala 1600 ljudi. »A začetki so bili kar težki in brez prijatelja Igorja Pohlevna mi ne bi uspelo. Bil je velika podpora pri različnih aktivnostih, od spletne strani, družbenih omrežjih, fotografiranja do snemanja filmov. Naredil je vse, da so nas lahko še drugi spoznali.« Bila je prva, ki je imela brezplačni Klub smeha v Mariboru. »Takrat sem opazila, kako so se ljudje skozi smeh spreminjali, povezovali in preko smejalnih vaj vsak teden v sebi vedno bolj prebujali radost – kljub težkim situacijam, v katerih so bili, od izgube službe, ločitve, bolezni, smrti …«
Smeh je več kot pol zdravja
Pregovor pravi, da je smeh pol zdravja. Ko se smejimo, se nam sprosti celotno telo, razbremenijo naše misli in olajša duša. »Ampak smeh je več kot pol zdravja,« je prepričana vaditeljica joge smeha. »Samo poglejte, kako učinkuje na ljudi oziroma kako se sami počutimo, ko se smejimo. Vendar pa večina ljudi verjame v učinke in da izvajajo takšne vaje, potrebujejo veliko znanstvenih dokazov. Temu rečem, da je treba najprej zadovoljiti možgane, da bi se lahko nato sprostili. Zato vedno najprej razložim teorijo o smehu, kako deluje in na kaj vpliva, da se ljudje zamislijo in si v nadaljevanju dovolijo izvajati vaje, ki so za nekatere na začetku morda neumne, a ko se sprostijo, so navdušeni,« o tem, kako nagovori udeležence delavnice ali seminarja, pove Simona.
»Smeh dokazano vpliva na izločanje endorfinov ali hormonov sreče, poveča našo imunsko odpornost, zmanjšuje bolečino, znižuje stresne hormone. Poleg tega je tudi telovadba, ki pozitivno vpliva na srčno-žilni sistem, depresijo, dobri učinki so se pokazali tudi pri ljudeh z demenco. O tem pišejo številni znanstveni članki, iz katerih sem črpala za mojo magistrsko nalogo z naslovom Joga smeha: orodje za samopomoč in dopolnilna terapija.«
Tudi dr. Kataria je ugotovil, da smeh odlično deluje na telesno in psihično zdravje posameznika. Ugotovil je celo, da naše telo ne razlikuje med prisiljenim in spontanim smehom. Zato je v svojih Klubih smeha začel z različnimi vajami in prisilnim smehom, ki se je kmalu spremenil v iskren, nalezljiv smeh.
Vaje za uspešnejši delovni kolektiv
Na Simoninih skupinskih vadbah joge smeha se še tako resni ljudje »odtajajo« in postanejo navihani, igrivi, nasmejani, bolj spontani ... Zaradi smeha se marsikdo hitreje sprosti, se počuti udobneje, ima bolj bistre misli, poleg tega smeh tudi povezuje ljudi. »Vsak odnos, v katerem je prisoten smeh, je enostavnejši, učinkovitejši – in kljub težki situaciji tudi lažje rešljiv. Veliko predavam in izvajam delavnice v delovnih kolektivih. Najpogosteje se najtežje smejijo moški in vodstveni kader, a za uspešen in povezan tim je nujno, da se prav vsi sprostijo in povežejo. Zato jim še pred vajami rečem, da naj v mislih pospravijo v žep vse nazive, položaje itn., naj se raje spomnijo kakšnih vzdevkov iz otroštva, pa bo vsem malce lažje.« Tako Simona pomaga tudi dostojanstvenim direktorjem, da si dovolijo biti to, kar so, in za hip odložijo breme odgovornosti s svojih ramen. »In ko se tak delovni kolektiv poveže, je najlepše. Začutiš harmonijo, igrivost in stanje, kjer vsi vedo, da so pomembni.« S takšno delavnico se gradi zaupanje med zaposlenimi, spodbuja komunikacijo in poveča sodelovanje, reši marsikateri konflikt. »Enostavna vaja je recimo, da si ljudje podajo roko, se pogledajo v oči in se le smejijo – brez besed in nekaj časa. Nato izvajamo še druge vaje, ki zelo natančno pokažejo, kakšen je tim in kako deluje. Neredko se odkrijejo talenti, ki so v vsakdanjiku morda skriti ali ne pridejo do izraza,« o dobrih učinkih delavnice na podjetje pove učiteljica joge smeha. »Vsekakor bi bilo smiselno, da bi se skozi promocijo zdravja na delovnem mestu uvedla ne samo telovadba, ampak tudi smeh. Deset minut vaj skupinskega smeha lahko dela čudeže.«
Smejmo se tudi, ko smo sami
Joga smeha pa ni le nekaj, kar povezuje kolektiv, je tudi vadba, s katero lahko vsak sam, v udobju svojega doma, poskrbi za svoje zdravje. »Namen delavnic in učenja smeha je, da se skozi njih zavedamo, kako pomemben je smeh, da ga v vsakdanjem življenju redno uporabljamo kot vadbo in ne kot razlog, da se nečemu smejimo. To je običajno najtežje, saj ljudem ni v navadi, da bi se smejali kar tako.« Mnogi imajo pomisleke, strah jih je, kakšno bo mnenje drugih ljudi. »Lahko si na kanalu Youtube Jogasmeha že zjutraj ogledajo video, kako začeti dan s smehom. Kot bi začeli dan s telovadbo, le da začnemo s smehom,« o najbolj zdravem začetku dneva razloži soustanoviteljica Mednarodnega inštituta za smeh. »Enostavna metoda je, da obrne kotičke ustnic navzgor, in če se pri tem aktivirajo še mišice okoli oči – temu se reče duchennov smehljaj –, že aktiviramo center srečnih čustev.« S takšnim izrazom na obrazu se boste zagotovo hitro počutili bolj radostno. »Drugi način je, da delamo vaje smeha, in sicer ha, ha, ha, ho, ho, ho tako dolgo, da ne prasnemo v resnični smeh.« Le poskusite, smeh je zagotovljen.
»Moj nasvet vsem pa je, da ohranjajte igrivost, saj iz igrivosti prihaja smeh. In ne jemljite sebe in življenja preveč resno,« še priporoča najbolj srečna in srčna učiteljica joge smeha pri nas.
