Spletno nakupovanje je med ljudmi vedno bolj priljubljeno. In to ne le v zadnjih mesecih koledarskega leta, kupci na spletu iščemo ugodne in akcijske ponudbe izdelkov skozi celo leto. Tudi termin črni petek in ponudbe v povezavi s tem nakupovalnim praznikom v statistikah spletnih iskalnikov beležijo rast še bistveno pred zadnjim petkom v novembru – najbolj zagreti akcije z oznako črni petek na širnem spletu iščejo že konec poletja. Čemu? Verjetno zato, ker tudi nekateri trgovci svoje ponudbe tako oglašujejo že zelo zgodaj.
Resnični ali lažni popusti?
Lov na popuste je za marsikoga postal nova normalnost. Cene so v zadnjih letih ponorele. Lahko se tolažimo, da je to zaradi pomanjkanja surovin in na račun okrnjene proizvodnje v času pandemije, a ko pride do pojava, da se (nekontrolirano) dražijo malodane vse surovine, vključno z embalažnino in stroški transporta, je posledica očitna – dražijo se tudi sami izdelki. Da gre za napihovanje cen, po svoje sporočajo tudi popusti trgovcev. Če neko stvar podražiš za trikratnik, potem ti ni težko ponuditi 50-, 60- ali celo 70-odstotni popust zanjo.
Številni slovenski spletni trgovci letošnje promocijske aktivnosti glede črnega petka po vzoru kitajskih in ameriških »kolegov« zagnali že (vsaj) mesec prej. Pri spletnem trgovcu Mimovrste so v drugi polovici oktobra tako že začeli s posebno ekskluzivno ponudbo kampanje črnega petka, novembra pa skorajda ni bilo moč najti spletne trgovine in njenega tedenskega e-obvestilnika, kjer ne bi bila omenjena besedna zveza črni petek. Kaj nam torej prinese črni petek? Tradicionalno gre za začetek razprodaj in nakupovalne mrzlice, nekakšno tekmovanje za čim višjimi popusti. Tekmovanje, ki na koncu lahko preraste celo v norost in pretirano potrošnjo, ki izčrpa našo denarnico in dodatno obremeni okolje.
Slaba praksa, ki jo žal zadnja leta vse pogosteje videvamo tudi pri slovenskih spletnih trgovcih, je, da v akcijah črnega petka promovirajo predvsem izdelke, ki jih sicer ne morejo prodati, ter umetno višanje cen in posledično prikazovanje »bajnih« popustov, ki to pravzaprav niso – saj so cene v praksi enake ali zelo podobne cenam, ki so veljale teden ali dva pred akcijo. To vsekakor ni v duhu črnega petka.
Raziskave ugotavljajo, da kar med 70 in 80 odstotkov potrošnikov – odvisno, katero raziskavo berete – nakupuje na črni petek oziroma v ponedeljek, ki mu sledi. In to kljub temu, da je 62 % vprašanih obenem prepričano, da je črni petek predvsem trženjski trik, kako ljudi prepričati, da potrošijo več denarja, predvsem za stvari, ki jih dejansko ne potrebujejo. In to kljub temu, da 88 % nakupovalcev trdi, da namenijo več časa – tudi po več ur – primerjavi ponudb in iskanju zanje najugodnejših izdelkov. Več kot tretjina nakupovalcev namensko varčuje denar, ki ga porabi za nakupe na črni petek, iz leta v leto pa raste tudi delež tistih, ki se v ta namen zakreditirajo.
|
Zgodovina črnega petka Od kje sploh izvira izraz črni petek? Ta za nakupovalni praznik velja šele zadnjih štirideset let. Mnogi ljudje verjamejo, da je dan po »zahvalnem dnevu«, ki izvira iz ZDA, dobil ime na račun tega, ker so številne trgovine na dan razprodaj in velikega nakupovanja poslovale z dobičkom (torej v črnih in ne rdeči številkah). A pravi izvor izraza črni petek je vendarle nekoliko temnejši. Zakaj se torej imenuje črni petek? Omenjeni izraz je bil prvič uporabljen 24. septembra 1869, ko sta dva vlagatelja, Jay Gould in Jim Fisk, dvignila ceno zlata in tisti dan povzročila borzni zlom. Delniški trg je padel za petino, zunanja trgovina pa se je ustavila. Kmetje so utrpeli 50-odstotno zmanjšanje vrednosti pridelka, predvsem pšenice in koruze. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je policija v Filadelfiji uporabljala izraz »črni petek« za dan, ko so se začele razprodaje in so se v mesto že zgodaj zjutraj zgrnile ogromne množice nakupovalcev in turistov, policisti pa so morali delati red dolge ure in pozno v noč. Trgovci v omenjenem mestu so sicer pozneje poskušali spremeniti ime v »veliki petek«, a se alternativno ime ni nikoli prijelo. |
Kaj in kje kupujemo?
Že lanska raziskava MasterIndex je razkrila, da potrošniki na nakupovalni praznik najpogosteje kupujejo oblačila, obutev in modne dodatke. Letos naj bi se na visoko drugo mesto med kategorijami zavihteli izdelki za osebno nego in lepotičenje, na tretjem mestu pa naj bi pristali izdelki za dom in gospodinjstvo. Že tradicionalno odlično zastopana kategorija računalnikov, televizorjev in drugih elektronskih naprav naj bi letos pristala na četrtem mestu, tudi zato, ker je sedaj ločena kategorija pametnih telefonov in dodatkov, ki naj bi ji tesno sledila na petem mestu. V prvo deseterico so se uvrstili še ročna dela, knjige in glasba, na visokem osmem mestu najdemo tudi kategorijo aplikacij in video iger, ki jim sledijo igrače in športni pripomočki.
Ankete kažejo, da bo letošnjo nakupovalno mrzlico večina nakupovalcev pričakala na spletu – kar 65 % se jih namerava odločiti za spletne nakupe. Precej velik odstotek, kar 36 % vprašanih, bo popuste iskalo tudi preko družabnih omrežij. Zakaj spletno nakupovanje, je zanimalo raziskovalce? Ker je hitro in enostavno, pa tudi dostava je zadnja leta že spodobno hitra – in vse pogosteje pri večjih nakupih tudi brezplačna, kar pri večini vprašanih odtehta ubadanje z gnečo v nakupovalnih središčih.
|
Črni petek za okolje Spletno nakupovanje predstavlja znatno obremenitev tudi za okoljem, in sicer predvsem v obliki embalaže in izpustov, ki jih ustvarita logistika in dostava blaga prek spletnih trgovin. Te pogosto izdelke pridobijo od dobaviteljev in prepakirajo, takšna praksa pa ustvarja še več odpadkov in povečuje potrebo po embalaži. Po podatkih poročila organizacije Green Alliance kar 80 % elektronike in oblačil ter plastične embalaže, v katero so zavita, po zelo kratki življenjski dobi konča na odlagališčih, v sežigalnicah ali v najboljšem primeru v nekakovostni reciklaži. Ko gre za vpliv potrošniškega blaga na planet, so popravila, izbira rabljenega blaga in po potrebi nakup bolj trajnostnih izdelkov pravi način, kako pomagati obvarovati okolje. Črni petek nas torej pelje v nasprotno smer, kot bi morali hoditi, saj spodbuja nakupe popolnoma novih stvari, ki jih verjetno sploh ne potrebujemo. Dejstvo je, da proizvodnja novih izdelkov povečuje ogljični odtis in negativno vpliva na podnebne spremembe, zato se je pred nakupom slehernega novega izdelka potrebno vprašati, ali ga zares potrebujemo. Črni petek gor ali dol. |
Uprimo se impulzivnim in nepotrebnim nakupom
V času pred novim letom, začenši s črnim petkom, se vsako leto srečujemo s pretirano in neodgovorno potrošnjo. Impulzivni in nepotrebni nakupi, ki so rezultat nakupovalne mrzlice, imajo velikokrat zelo kratek rok uporabe. Študije kažejo, da je 60 % nakupov, opravljenih na črni petek, impulzivnih in da kar 80 % vseh izdelkov zavržemo. Tovrstno nakupovanje namreč velikokrat ne izhaja iz resnične potrebe, temveč iz želje in bojazni, da ne bi zamudili nemalokrat le na videz ugodnih ponudb. Marsikdo se po takšnem nakupu sooča z občutkom kesanja in primanjkljajem na bančnem računu, kar negativno vpliva na posameznikovo počutje. Zato ne preseneča, da naj bi kar 42 % uporabnikov v preteklosti že obžalovalo svoj nakup na črni petek.
Pretirana potrošnja nasprotuje prizadevanjem po trajnosti
V obdobju, ko na vsakem koraku vidimo privlačne ponudbe črnega petka, nekatera podjetja in organizacije že ozaveščajo o problematiki pretirane potrošnje in njenem vplivu na okolje. Tudi elektronske naprave so postale del hitrega potrošništva in mnogi uporabniki jih zamenjajo, preden je to dejansko potrebno. A da se črni petek ne bi spremenil v črni teden za okolje, velja nanj pogledati skozi prizmo trajnostnega in premišljenega potrošništva. Tradicionalno velja, da so gre za vrhunec razprodaj, vendar se s tem ponuja tudi priložnost, ki ni zgolj prihranek denarja. Če se osredotočimo na izdelke, izdelane v Evropi in bližnjih regijah, podpremo mala podjetja, izberemo trajnostne izdelke in smo pozorni na svoje nakupe, lahko te dni spremenimo v smiselno nakupovalno izkušnjo.
Odločitev za nakup izdelkov, izdelanih v Evropi ali bližnjih regijah, ima globoke posledice. S tem ne le zmanjšamo vpliv na okolje, ki ga povzroča prevoz na dolge razdalje, temveč tudi podpremo poštene delovne prakse, ki so v evropski proizvodnji pogostejše. Ta pristop ne pomaga le pri zmanjševanju ogljičnega odtisa, temveč tudi zagotavlja, da smo del potrošniškega gibanja, ki ceni etične proizvodne standarde. Poleg tega z izbiro blaga, proizvedenega v Evropi, prispevamo k vitalnosti lokalnih gospodarstev, kar je bistveno v današnjem globaliziranem svetu, kjer lokalne industrije in obrti pogosto zasenčijo mednarodni velikani.
Podpora malim in družinskim podjetjem
Mala in družinska podjetja so pogosto hrbtenica lokalnih gospodarstev. Ta ponavadi ponujajo vrsto edinstvenih in visokokakovostnih izdelkov, ki so osvežujoča alternativa množični proizvodnji. Z nakupovanjem izdelkov teh podjetij prispevamo k ustvarjanju delovnih mest in ohranjanju lokalnih skupnosti. Tako zagotovimo, da koristi naših nakupov presegajo naše neposredne potrebe in prispevajo k uspešnemu lokalnemu gospodarstvu – in trajnosti.
Pomen trajnostnega razvoja v današnji potrošniški kulturi je neprecenljiv. Izbira trajnostnih in etično izdelanih izdelkov ne zmanjšuje le našega ekološkega odtisa, temveč tudi podpira gibanje za odgovornejše proizvodne prakse. Ta premik v preferencah potrošnikov spodbuja podjetja k inovacijam in naložbam v okolju prijazne materiale in metode ter tako utira pot okolju prijaznejši prihodnosti.
Razumno nakupovanje
Pri premišljenem nakupovanju gre za to, da smo pri nakupih premišljeni in se osredotočamo na tisto, kar resnično potrebujemo ali bomo cenili. Pri tem se je treba upreti privlačnosti impulzivnega nakupovanja in namesto tega sprejemati premišljene odločitve. Ta pristop nas spodbuja, da upoštevamo trajnost in uporabnost kupljenih izdelkov, kakovosti velja zato dati prednost pred količino. S tem ne le sprejemamo okolju prijaznejše odločitve, temveč tudi zagotavljamo, da naši nakupi prinašajo pravo vrednost v naša življenja.
Črni petek tako ne bo več le vsakoletna nakupovalna ekstravaganca ali celo manija. S premišljenimi odločitvami o tem, kaj kupujemo in od kod prihaja, lahko celo nakupovalni praznik spremenimo v priložnost za pozitivne spremembe. Vsaka odločitev, ki jo sprejmemo, lahko prispeva k bolj odgovorni in etični potrošniški kulturi, pa naj gre za podporo lokalnim podjetjem, izbiro izdelkov, ki so narejeni bližje domu, ali izbiro trajnostnih možnosti. S to perspektivo lahko poskrbimo, da bodo naše nakupovalne odločitve štele več kot le ustvarjeni prihranki ob nakupu.
